Njeno pravo ime je Mary Katherine Schmitz, poročena Letourneau, ločena in poročena Fulaau.

Mary Kay je znana predvsem po svoji spolni aferi z nekdanjim učencem, zaradi katere je bila obsojena za posilstvo in je prestala sedemletno zaporno kazen. Njen oče je bil kongresnik iz Kalifornije John G. Schmitz, ki je leta 1972 kandidiral za predsednika ZDA.

Mati Mary je bila gospodinja in antifeministka. Mary Kay je ena od sedmih otrok, rojenih v zakonu, ima pa še dva polbrata, ki jih je imel njen oče (veljal je za zelo konservativnega človeka) s svojo dolgoletno ljubico. Eden od njenih bratov je delal kot svetovalec v Beli hiši pri predsedniku Georgeu H. W. Bushu. Drugega je George W. Bush imenoval za generalnega inšpektorja pri obrambnem ministrstvu. Mary Kay Schmitz se je 30. junija 1984 poročila s Steveom Letourneauem. V zakonu so se jima rodili štirje otroci – dve hčerki in dva sinova.

Učiteljica je spoznala Vilija Fualaauja (rojen 26. junija 1983), ko je ta obiskoval drugi razred, ki ga je ona učila, v osnovni šoli Shorewood v Burienu, ameriška zvezna država Washington. On je bil takrat star osem let, ona jih je imela 28. Znova ga je učila v šestem razredu, poleti 1996 pa sta se zapletla v seksualno razmerje. Takrat je bil Vili star 13 let.

Mož je razmerje z učencem odkril februarja 1997, ko je prebral njuna ljubezenska pisma. To je razkril tudi družini, eden od sorodnikov pa je poklical socialno službo. 26. februarja 1997 so Mary Kay aretirali na podlagi obtožbe o posilstvu mladoletnika. Štiri mesece kasneje je rodila hčerko, plod zveze z učencem. 7. avgusta 1997 se je izrazila za krivo posilstva mladoletne osebe. Obsodili so jo na 89 mesecev zaporne kazni. Zaporno kazen so spremenili, saj je bila do obsodbe že šest mesecev v zaporu, poleg tega pa se je vpisala v triletni program zdravljenja spolno odklonljivega vedenja.

1. januarja 1998 so jo zaradi dobrega vedenja izpustili, prepovedali pa so ji vsakršne stike s Fualaaujem. Že 3. februarja so jo policisti odkrili v avtomobilu z Vilijem in jo zaradi kršenja pogojne kazni aretirali. Znova je obveljala prvotna kazen – 89 mesecev zapora. Marca so odkrili, da je Letourneaujeva znova noseča z Vilijem. Druga hčerka se je rodila oktobra 1998. Maja 1999 se je ločila od moža, ki je dobil skrbništvo nad njunimi štirimi otroki. Kmalu se je znova poročil in se skupaj z družino preselil na Aljasko.

Mary Kay so pogojno izpustili 4. avgusta 2004. Že dva dni kasneje je Fualaau, ki je do tedaj dopolnil 21 let, vložil prošnjo za dovoljenje stikov z Mary Kay, ki jo je sodišče odobrilo. 20. maja 2005 sta se v kleti Woodinvillu, predmestju Seattla, nekdanja učiteljica in učenec poročila. Po njuni zgodbi je bilo posnetih več nanizank in dokumentarcev. Najbolj znan je film Zgodba Mary Kay Letourneau: Vseameriško dekle iz leta 2000.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 133 se je rodil rimski cesar Mark Severij Didij Julij.

Leta 1030 je umrl akvitanski vojvoda William V.

Leta 1181 je umrl japonski vladar Takakura.

Leta 1384 je umrl Ludvik II. Flandrijski.

Leta 1574 je umrl portugalski filozof Damião de Góis.

Leta 1648 je bil podpisan sporazum v Münstru. S podpisom se je končala osemdesetletna vojna med Nizozemsko in Španijo.

Leta 1649 so v Londonu zaradi veleizdaje med državljansko vojno obglavili angleškega kralja Karla I. Vojna je trajala med letoma 1642 in 1651, v njej pa so se spopadli pristaši kralja Karla I. oziroma rojalisti in zagovorniki parlamentarizma.

Leta 1661 so tudi uradno obglavili lorda protektorja Oliverja Cromwella, potem ko je bil ta mrtev že dve leti.

Leta 1790 so na reki Tyne preizkušali prvi rešilni čoln.

Leta 1820 je Edward Bransfield pristal na Antarktiki.

Leta 1835 je na Capitolu duševno bolan Richard Lawrence poskusil ubiti ameriškega predsednika Andrewa Jacksona. Lawrence je streljal iz dveh pištol, a je obakrat zgrešil. Jackson se je napadalca obranil tako, da ga je udaril s svojo palico.

Leta 1841 se je rodil francoski predsednik Félix Faure.

Leta 1841 se je rodil ameriški ugankar Samuel Loyd.

Leta 1847 se je kalifornijsko mesto Yerba Buena preimenovalo v San Francisco.

Leta 1848 se je rodil avstrijski izdelovalec orožja Ferdinand Ritter von Mannlicher.

Leta 1862 so Američani splavili prvo oklepno bojno ladjo, USS Monitor.

Leta 1882 se je rodil 32. ameriški predsednik, demokrat Franklin Delano Roosevelt, ki je bil na čelu Združenih držav Amerike od leta 1933 do 1945. Uvedel je novo gospodarsko politiko, imenovano New Deal. V drugi svetovni vojni je vodil Združene države Amerike na strani protihitlerjevske koalicije. Od leta 1941 pa je sodeloval na vseh srečanjih velikih sil. S Churchillom se je leta 1943 sešel v Casablanci, leto kasneje v Quebecu, s Stalinom pa leta 1943 v Teheranu, dve leti kasneje na Jalti. Bil je tudi eden od pobudnikov ustanovitve Združenih narodov. Roosevelt je bil edini politik, ki je bil štirikrat izvoljen za predsednika. Umrl je leta 1945.

Leta 1889 je umrl avstrijski nadvojvoda in prestolonaslednik Rudolf II. Mrtvega so našli v Mayerlingu pri njegovi ljubici, baronici Mary Vetsera. Kako je umrl, ostaja skrivnost.

Leta 1894 se je rodil bolgarski kralj Boris III.

Leta 1925 je turška vlada izgnala patriarha Konstantina II. iz Istanbula.

Leta 1927 se je rodil švedski premier Sven Olof Joachim Palme.

Leta 1928 je umrl danski znanstvenik in Nobelov nagrajenec Johannes Andreas Grib Fibiger.

Leta 1930 se je rodil Američan Samuel J. Byck, ki je poskusil ubiti ameriškega predsednika Richarda Nixona.

Leta 1933 je nemški predsednik Paul von Hindenburg za kanclerja imenoval vodjo nacistične stranke Adolfa Hitlerja.

Leta 1939 se je rodil perujski predsednik Alejandro Toledo.

Leta 1941 se je rodil podpredsednik Združenih držav Amerike Dick Cheney.

Leta 1941 sta Tajska in Indokitajska sklenili premirje.

Leta 1945 je ladja Wilhelm Gustloff potonila na Baltskem morju. Umrlo je okrog 9.000 tisoč ljudi, nesreča pa velja za najhujšo pomorsko katastrofo vseh časov.

Leta 1945 je bil predvajan zadnji radijski govor Adolfa Hitlerja.

Leta 1948 je indijskega politika in narodnega voditelja Mohandasa Karamčanda Gandija, imenovanega Mahatma ali Velika duša, ubil neki fanatičen Hindujec. Gandi je bil potomec premožne hindujske družine. V Londonu je študiral pravo. V južni Afriki se je bojeval za enakopravnost svojih rojakov, po prvi svetovni vojni pa za neodvisnost Indije. Prizadeval si je zmanjšati nasprotja med muslimani in hindujci. Njegov ugled in uspehi temeljijo na metodi nenasilnega odpora.

Leta 1948 je v Daytonu umrl letalski pionir Orville Wright.

Leta 1949 se je rodil ameriški biolog in Nobelov nagrajenec Peter Agre.

Leta 1950 se je rodil ruski matematik Andrej Andrejevič Bolibruh.

Leta 1951 je umrl nemški avtomobilski konstruktor Ferdinand Porsche.

Leta 1953 je bil sprejet ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve Ljudske republike Slovenije.

Leta 1962 se je rodila ameriška učiteljica Mary Kay Letourneau.

Leta 1968 so južnovietnamska osvobodilna fronta in severnovietnamske enote začele ofenzivo Tet, ki je pomenila uvod v vojaški zlom Združenih držav Amerike v Vietnamu.

Leta 1969 je umrl belgijski menih in Nobelov nagrajenec za mir Georges Pire.

Leta 1972 je v Londonderryju na Severnem Irskem britanska vojska na demonstracijah ubila 14 neoboroženih demonstratorjev. Dogodek je postal znan kot "krvava nedelja".

Leta 1983 je umrl britanski general in politik Alan Gordon Cunningham.

Leta 1989 so Američani zaprli svoje veleposlaništvo v Kabulu.

Leta 1991 je umrl ameriški fizik John Bardeen, ki je leta 1956 in 1972 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1995 so znanstveniki iz ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje objavili, da so uspeli klinično preizkusiti prvo preventivno zdravljenje za bolezen srpastih celic.

Leta 1996 so vodjo Irske narodne osvobodilne vojske Gina Gallagherja ubili, medtem ko je čakal v vrsti za podporo za brezposelne.

Leta 2000 je na obali Slonokoščene obale strmoglavilo letalo kenijske letalske družbe. Umrlo je 169 ljudi.

Leta 2002 je Slobodan Milošević obtožil vojno sodišče Združenih narodov za zlobno in naperjeno proti njemu.

Leta 2003 je Belgija dovolila istospolne poroke.