Jacques Dominique je leta 1770 izdal poročilo o potovanju v Ameriko, ki ga je opravil leta 1768 kot pooblaščenec francoske akademije znanosti, ko je na morju preizkusil LeRoyeve kronometre.

Leta 1784 je kot direktor observatorija v Parizu nasledil svojega očeta. Leta 1791 je izšla razprava, v kateri je opisal svoja prizadevanja iz leta 1787 o povezavi observatorijev v Parizu in Greenwichu s pomočjo meritev zemljepisne dolžine. V ta namen je tudi obiskal Anglijo in se skupaj z Méchainom in Legrandrom srečal z Angležem Williamom Herschlom.

Dokončal je očetov topografski zemljevid Francije, ki ga je izdala francoska akademija znanosti. Zemljevid je služil kot osnova za Atlas National s francoskimi departmaji. Obnovil je pariški observatorij, njegov položaj direktorja pa je postal nevzdržen, zato je dal 6. septembra 1793 odpoved.

Med francosko revolucijo leta 1794 so ga ujeli in zaprli. Izpustili so ga po sedmih mesecih, someščani pa so ga rešili pred smrtno kaznijo. Njegovo delo Mémoires pour servir à l’histoire de l’observatoire de Paris vsebuje obsežno delo, pregled, ki ga je predložil akademiji znanosti, knjiga vsebuje nagrobne govore za več akademikov in avtobiografijo njegovega pradeda Giovannija Domenica Cassinija I. Jacques Dominique Cassini IV. je umrl 18. oktobra 1845 v Thuryju pri Clermontu.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1651 se je z zmago Poljakov nad ukrajinskimi kozaki končala bitka pri Berestečku.

Leta 1660 je v Alburyju umrl angleški astronom, matematik in škofovski minister William Oughtred. Menda je umrl zaradi prevelikega navdušenja nad novico o glasovanju v Westminstru za obnovitev vladanja Karla II. Oughtred je leta 1622 po Napierjevi zamisli računskih palic sestavil logaritmično računalo. Leta 1631 je uvedel znak X za oznako zmnožka. Uvedel je tudi okrajšavi sin za sinus in cos za kosinus. Študiral je na kraljevem kolidžu v Cambridgeu in postal njegov član. Posvetili so ga v duhovnika, okoli leta 1603 je zapustil univerzo. Oughtred si je dopisoval o matematičnih temah z nekaterimi najuglednejšimi učenjaki tedanjega časa. Med drugimi matematičnimi deli je objavil Ključ do matematike, razpravo o navigaciji Sorazmerni krogi, dela iz trigonometrije in o sončnih urah. Leta 1676 je po smrti izšlo njegovo delo Opuscula Mathematica. Rodil se je 5. marca 1575 v Etonu v grofiji Buckinghamshire.

Leta 1817 se je rodil angleški botanik in popotnik sir Joseph Dalton Hooker.

Leta 1893 se je rodil vodilni vzhodnonemški politik Walter Ulbricht.

Leta 1894 se je rodil Gavrilo Princip, srbski študent, eden voditeljev organizacije Mlada Bosna, ki je 28. junija 1914 ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo vojvodinjo Sofijo, s čimer je bil dan razlog za začetek I. svetovne vojne.

Leta 1908 je ob 7.17 po lokalnem času na območje sibirske reke Tunguska treščilo neznano vesoljsko telo, najverjetneje komet ali kamnit asteroid.

Leta 1913 je zaradi spora o razdelitvi ozemlja, ki sta ga Srbija in Bolgarija v prvi balkanski vojni odvzeli Turčiji, Bolgarija napadla Srbijo. S tem se je začela druga balkanska vojna, ki je v znatni meri poslabšala odnose med srbskim in bolgarskim narodom.

Leta 1926 se je v New Yorku rodil biokemik Paul Berg. Ukvarja se z genskim inženiringom, opravil pa je številne raziskave nukleinskih kislin. Za svoje delo je leta 1980 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1934 je v tako imenovani noči dolgih nožev Adolf Hitler obračunal s svojimi dotedanjimi sodelavci v nacionalsocialistični stranki. Hitlerjevi elitni nacistični oddelki SS so pobili Rohma in vso vodstvo SA.

Leta 1941 je bila na seji vodstvenih organov protiimperialistična fronta slovenskega naroda preimenovana v Osvobodilno fronto.

Leta 1941 sta Italija in Slovaška napadli ZSSR.

Leta 1941 je vichyjska Francija prekinila diplomatske stike z ZSSR-jem.

Leta 1945 je Francija priznala poljsko vlado nacionalne enotnosti.

Leta 1956 je v trku dveh letal na Grand Canyonom v Koloradu, ZDA, življenje izgubilo 128 ljudi.

Leta 1960 je Belgija priznala neodvisnost Kongu, ki je bil dolga leta belgijska kolonija.

Leta 1971 je stopilo v veljavo 26. dopolnilo ameriške ustave, s katerim se je volilni prag znižal na 18 let.

Leta 1971 se je zaradi slabega ventila zadušila celotna posadka Sojuza 11, v katerem so bili vesoljci Viktor Ivanovič Pacajev, Georgij Timofejevič Dobrovoljski in Vladislav Nikolajevič Volkov.

Leta 1991 so ob 9. uri zjutraj zatulile sirene, ki so oznanile zračni napad, saj so z letališč na Hrvaškem proti Sloveniji poletela letala JLA-ja, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikoval nove sile za napad na Slovenijo. Enote Teritorialne obrambe so napadle ploščad pred Karavanškim predorom, ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa TO-ja z devetimi tanki.