Rodila se je 4. avgusta 1900 kot četrta hčerka oziroma deveta od desetih otrok Claudu Georgeu Bowsu Lyonu, lordu Glamisu, in Nini Cecilii Cavendish Bentinck.

Elizabeth, ki je bila od leta 1936 do leta 1952 žena kralja Georgea VI., nato pa od leta 1952 do svoje smrti znana kot kraljica mati, naj bi se rodila v hiši svojih staršev v Londonu, a kraj rojstva ni znan.

Večino otroštva je preživela v St. Paul’s Walden Buryju in na gradu Glamis na Škotskem. Med prvo svetovno vojno so grad spremenili v bolnišnico, v kateri je pomagala tudi mladoletna Elizabeth. Ko jo je princ Albert, drugi sin kralja Georgea V., leta 1921 zaprosil za roko, ga je zavrnila. Po posredovanju kraljice so se le dogovorili o poroki.

Albert in Elizabeth sta se poročila 26. aprila 1923 v opatiji Westminster. Tri leta kasneje se je paru rodil njun prvi otrok, bodoča kraljica Elizabeta II. Štiri leta kasneje se je rodila še druga hčerka, Margaret Rose. Po očetovi smrti je Albertov starejši brat nasledil krono, ki pa se ji je kmalu zatem odpovedal zaradi ljubezni do ločenke Wallis Simpson. 12. maja 1937 so tako Alberta, ki je prevzel ime George VI., okronali za kralja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter cesarja Indije, Elizabeth pa je postala kraljica.

Leta 1939 je par kot prvi angleški kraljevi par obiskal Kanado in ZDA. Med drugo svetovno vojno sta postala simbol za narodov odpor. Elizabeth ni želela zapustiti Londona, večkrat je obiskala tudi predele mesta, ki so jih najbolj uničila nemška letala. Zaradi vzdrževanja morale celotne države jo je Hitler poimenoval za najbolj nevarno žensko v Evropi. Večkrat je dejal: “Če je Churchill moški, ki se ga moram v Evropi najbolj bati, potem je ona (Elizabeth) tista ženska, ki se je moram na stari celini res bati.” Ko je 6. februarja 1952 mož umrl zaradi pljučnega raka, so Elizabeth začeli imenovati za njeno veličanstvo kraljica.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1135 se je rodil judovski teolog, zdravnik in filozof Mojzes Maimonides.

Leta 1282 so se Sicilijanci uprli kralju Karlu I.

Leta 1296 je angleški kralj Edward I. s svojo vojsko vdrl v škotsko mejno mesto Berwick-upon-Tweed. Pobil je vse, ki so mu prišli na pot.

Leta 1432 se je rodil turški sultan Mehmed II. Osvajalec.

Leta 1840 je umrl angleški zvezdnik in gizdalin Beau Brummell.

Leta 1842 je zdravnik Crawford Long prvič uporabil eter za anestezijo pri operaciji.

Leta 1856 se je s sklenitvijo mirovne pogodbe v Parizu končala krimska vojna med Rusijo in Turčijo, ki je trajala skoraj tri leta. Turčiji so pomagale Velika Britanija, Francija in Sardinija. Avstrija se je zahodnim silam pridružila decembra 1854, Prusija pa je ohranila nevtralno politiko

Vojno je izzvala Rusija, saj si je hotela predčasno zagotoviti plen ob pričakovanem razpadu turške države. Zahodne sile so stopile na turško stran, ker niso želele, da bi Dardanele prišle v ruske roke.

Ostri boji so potekali v Sevastopolu. S pariškim mirom, ki je bil sklenjen na današnji dan, se je Rusija odpovedala namestitvi večjih vojnih ladij v Črnem morju, odstopiti pa je morala ustje Donave z delom Besarabije kneževini Moldaviji. V Dardanele in Bospor so smele le turške ladje.

Leta 1858 je Hyman Lipman patentiral svinčnik, ki je imel na vrhu pritrjeno radirko.

Leta 1863 je bil princ Wilhelm Georg von Sleeswÿk-Holstein-Sonderburg-Glücksburg okronan za grškega kralja Georga I.

Leta 1864 se je rodil nemški sociolog Franz Oppenheimer.

Leta 1867 so Američani od Rusov kupili Aljasko za 7,2 milijona dolarjev, kar je znašalo 4,19 dolarja na kvadratni kilometer ozemlja.

Leta 1894 se je rodil ruski letalski konstruktor, po katerem se imenuje vrsta ruskih letal, Sergej Vladimirovič Iljušin.

Leta 1895 se je rodil nekdanji premier Sovjetske zveze Nikolaj Bulganin.

Leta 1912 je v Fezu sultan Abdelhafid podpisal sporazum, s katerim je Maroko postal francoski protektorat.

Leta 1913 se je rodil predsednik Malte Censu Tabone.

Leta 1940 je Japonska razglasila Nanking za prestolnico Kitajske.

Leta 1941 so ZDA zasegle nemške ladje v ameriških pristaniščih.

Leta 1949 je umrl nemški kemik Friedrich Karl Rudolf Bergius, ki je leta 1931 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1954 je v Torontu vrata odprla prva podzemna železnica v Kanadi.

Leta 1965 je na ameriškem veleposlaništvu v Sajgonu eksplodiral avtomobil bomba. Umrlo je 22 ljudi, 183 pa je bilo ranjenih.

Leta 1965 je umrl ameriški zdravnik, Nobelov nagrajenec za medicino, Philip Showalter Hench.

Leta 1981 je pred enim od washingtonskih hotelov John Hinckley mlajši, prijatelj podpredsednika ZDA, v prsi ustrelil tedanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana.

Leta 1999 je Fabia med vožnjo na toboganu zadela goska in ga poškodovala.

Leta 2002 je umrla angleška kraljica mati Elizabeth Angela Marguerite Bowes Lyon.

Leta 2003 je umrl nekdanji premier Sovjetske zveze Valentin Pavlov.