Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 12 se je rodil rimski cesar Gaj Cezar Germanikus Kaligula (Škorenjček). Velja za enega najgrotesknejših zgodovinskih osebnosti, vladal je od 37. do 41. leta, ko so ga v zaroti ubili pretorijanci. Znan je po svoji nenavadni nameri, da bi svojega konja razglasil za konzula. Mnogi so bili zato prepričani, da se mu je zmešalo.

Leta 161 se je rodil rimski cesar Lucius Aelius Aurelius Commodus.

Leta 1663 se je rodil francoski fizik in izumitelj Guillaume Amontons.

Leta 1693 je umrl francoski duhovnik in optik Laurent Cassegrain.

Leta 1821 se je rodil nemški fizik, matematik in fiziolog Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz.

Leta 1853 se je rodil ruski general Aleksej Aleksejevič Brusilov, ki je z vojaškim prodorom na vzhodni fronti poleti 1916 pomagal ruskim zaveznikom na zahodni fronti. Ti so bili zaradi nemške ofenzive tik pred zlomom.

Leta 1876 je dvorska klika zamenjala turškega sultana Murata V. z izgovorom, da je nor. Nekaj mesecev kasneje ga je na prestolu zamenjal brat Abdul Hamid II.

Leta 1897 se je v Baslu končal prvi sionistični kongres.

Leta 1907 sta v Sankt Peterburgu Anglija in Rusija podpisali sporazum, s katerim sta si razdelili interesna območja v Perziji, Afganistanu in Tibetu.

Leta 1914 se je rusko mesto Sankt Peterburg preimenovalo v Petrograd, 26. januarja 1924 pa v Leningrad.

Leta 1915 je umrl nemški astronom Carl Theodor Albrecht.

Leta 1920 je umrl nemški psiholog Wilhelm Max Wundt.

Leta 1927 je bila ustanovljena tajna protifašistična organizacija TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka).

Leta 1939 je propadel še zadnji poskus francoskega premierja Daladiera in britanskega premierja Chamberlaina o premirju s Hitlerjem. Ta se je že odločil napasti Poljsko, s čimer se je začela druga svetovna vojna.

Leta 1942 so zavezniki pri El Alameinu premagali nemško-italijansko vojsko.

Leta 1943 so Nemci v Bruslju odkrili ruske agente, člane Rdečega orkestra, ki je bila najbolj razširjena in najučinkovitejša sovjetska vohunska mreža v drugi svetovni vojni. Sestavljalo ga je 290 glasbenikov enajstih narodnosti. Vodil jih je Leopold Trepper, ki je v Moskvo poslal okoli 2.000 pomembnih sporočil. Med drugim je Stalina pravočasno obvestil o nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, a mu ta ni verjel. Konec leta so Nemci aretirali tudi Trepperja.

Leta 1944 je Rdeča armada s svojimi četami in tanki vstopila v glavno mesto Romunije, Bukarešto. Meščani so bučno pozdravili osvoboditelje.

Leta 1948 je umrl ruski politik Andrej Aleksandrovič Ždanov.

Leta 1957 je Malezija postala neodvisna država.

Leta 1980 je po dvomesečni stavki in delavskih nemirih poljskim delavskim voditeljem uspelo sestaviti in podpisati sporazum z vlado. Nemiri so se začeli zaradi podražitve mesa, kar je dobilo politično razsežnost.

Prekinitve dela so ohromile ladjedelnice na Baltiku, kjer je 17.000 delavcev zasedlo Leninovo ladjedelnico v Gdansku. Stavkajoči so zahtevali priznanje neodvisnih sindikatov, odpravo cenzure tiska in izpustitev zaprtih disidentov.

Oblast je priznala sindikat Solidarnost in njenega voditelja Lecha Walenso, Poljska pa je postala prva država vzhodnega bloka, kjer je bilo dovoljeno delovanje neodvisnega sindikata.

Leta 1986 je v Helsinkih umrl eden najuglednejših finskih politikov po drugi svetovni vojni Urho Kekonnen. Bil je finski predsednik od leta 1956 do 1982, zelo si je prizadeval za miroljubno politiko in za sodelovanje med državami, hkrati pa je bil pobudnik Evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki so jo organizirali v finskem glavnem mestu Helsinki leta 1975. Kekonnen se je rodil 3. septembra 1900 v Pielavesiju pri Kuopiju.

Leta 1994 je sovjetska vojska zapustila ozemlje nekdanje Nemške demokratične republike in formalno končala polstoletno navzočnost na tem ozemlju. Slovesnosti sta prisostvovala tudi predsednik Rusije Boris Nikolajevič Jelcin in nemški kancler Helmut Kohl.

Leta 1997 je v tragični prometni nesreči v Parizu umrla britanska princesa Diana Frances Spencer. Poleg nje sta v nesreči umrla njen prijatelj Dodi al Fayed in šofer.