Krščen je bil za Larsa Kristiana, a so njegovo ime med šolanjem spremenili in ga preimenovali v Laurija Kristiana. Kot njegov oče je tudi Lauri postal agronom.

Glavna predmeta njegove diplomske naloge sta bila kemija v agrikulturi in agrikulturna ekonomija. Ko je končal študij, se mu je izjalovil poskus, da bi predaval na fakulteti. Med letoma 1908 in 1917 je bil zaposlen kot raziskovalec na državni agrikulturno-eksperimentalni inštituciji.

Leta 1910 so ga izvolili v parlament kot člana finske kmečke stranke. Do leta 1917 je postal tudi eden od vodij te stranke. Po razglasitvi neodvisnosti Finske se je njegova kariera še vedno vzpenjala. Leta 1920 je bil imenovan na mesto guvernerja province Viipuri.

V dvajsetih letih ni imel dovolj podpore v stranki, da bi ga imenovali za ministra, stranka pa ga je le nekaj dni pred predsedniškimi volitvami leta 1925 imenovala za predsedniškega kandidata. Izvoljen je bil v večini zato, ker je bil boljša alternativa drugemu kandidatu, Ristu Rytiju.

Voditelji in politiki ga kot predsednika niso jemali resno, saj je bil dokaj neizkušen in mlad. Ni imel nobenega političnega programa, njegova nenehna državniška potovanja pa so kritizirali. Vlade v tem času so bile šibke in so se hitro izmenjevale. Leta 1931 se je zavedel, da ne bo znova izvoljen, zato je sabotiral kandidata Kyöstija Kallia, tako da je bil nazadnje za predsednika izvoljen nekdanji Relanderjev premier Pehr Evind Svinhufvud.

Po koncu mandata pa se je sam zaposlil kot upravnik podjetja za požarno varnost in zavarovanje za kmete. Umrl je 9. februarja 1942 zaradi srčnega napada.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1469 se je rodil portugalski kralj Manuel I.

Leta 1578 so v Rimu po naključju našli katakombe.

Leta 1857 se je rodil Ambrogio Damiano Achille Ratti, ki je bil leta 1922 izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je prevzel ime Pij XI. Umrl je leta 1939.

Leta 1884 je John Harvey Kellogg patentiral koruzne kosmiče.

Leta 1889 je v ameriškem Johnstownu v poplavi, ki je nastala potem, ko je popustil jez in se je na mesto izlil 18 metrov visok slap vode, umrlo več kot 2.200 ljudi.

Leta 1902 se je s podpisom premirja v Pretorii končala burska vojna (1899-1902). Buri so morali izročiti britanski vojski orožje in priznati suverenost britanskega kralja.

Leta 1910 je bila ustanovljena Južnoafriška unija.

Leta 1911 se je rodil francoski ekonomist in nobelovec Maurice Allais.

Leta 1916 se je začela največja pomorska bitka pri Jutlandu med nemško in britansko vojno mornarico.

Leta 1921 se je komik Buster Keaton poročil z igralko Natalie Talmadge.

Leta 1923 se je rodil monaški knez Rainier III.

Leta 1924 sta Sovjetska zveza in Kitajska podpisali sporazum, s katerim se je Sovjetska zveza zavezala, da bo spoštovala suverenost Kitajske nad zunanjo Mongolijo.

Leta 1931 se je rodil ameriški fizik in nobelovec John Robert Schrieffer.

Leta 1941 se je rodil ameriški farmacevt in nobelovec Louis J. Ignarro.

Leta 1942 so nemški bombniki bombardirali Coventry.

Leta 1952 se je Dwight D. Eisenhower upokojil iz aktivne vojske.

Leta 1961 je bila ustanovljena Južnoafriška republika.

Leta 1962 so v Izraelu usmrtili nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna. Med letoma 1933 in 1945 je bil eden glavnih organizatorjev množičnih deportacij Judov.

Leta 1970 je potres sprožil zemeljski plaz, ki je zasul perujski Yungay. Umrlo je več kot 47 tisoč ljudi.

Leta 1974 sta Izrael in Sirija podpisala sporazum o umiku izraelskih enot z Golanskega višavja.

Leta 1976 je umrl francoski biolog in nobelovec Jacques Monod.

Leta 1977 je bil dograjen naftovod Transaljaska med severom in jugom Aljaske.

Leta 1985 je Ohio, Pensilvanijo, New York in Ontario prizadelo 41 tornadov, zaradi katerih je umrlo 76 ljudi.

Leta 1986 je umrl ameriški fizik in nobelovec James Rainwater.

Leta 1987 so po evropskih tirih začeli voziti vlaki eurocity.

Leta 1988 se je z aretacijo Janeza Janše in Francija Zavrla začela afera JBTZ, ki je pomembno vplivala na slovensko politično dogajanje v drugi polovici 80. let.

Leta 2003 so v Murphyju v Severni Karolini ujeli Erica Rudolpha, odgovornega za bombni napad med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 v Atlanti.

Leta 2005 je W. Mark Felt novinarju revije Vanity Fair priznal, da je on anonimni vir iz škandala Watergate, znan kot Globoko grlo (Deep Throat).