Air France in British Airways, sta bila edina letalska prevoznika na svetu, ki sta opravljala polete z luksuznimi nadzvočnimi letali concorde s 100 sedeži. 10. aprila 2003 sta sporočila, da bosta oktobra po 27 letih ukinila polete s temi letali.

Letalski družbi sta se za tak ukrep odločili zaradi manjšega povpraševanja potnikov in visokih stroškov vzdrževanja. Poleg tega je 25. julija 2000 svet pretresla letalska nesreča, ko je concorde po vzletu s pariškega letališča strmoglavil, pri tem pa je umrlo 113 ljudi – 109 potnikov in štirje člani posadke.

Prve težave concordov so se pojavile 8. oktobra 1998, ko je concordu med letom iz Londona v New York odpadel velik del repnega krila, kljub temu je letalo varno pristalo. 23. julija 2000 je družba British Airways razkrila, da so pri vseh sedmih concordih odkrili razpoke v krilih. Dan kasneje je tudi Air France objavil, da so odkrili razpoke na štirih od šestih concordov.

29. novembra 1962 sta se Velika Britanija in Francija sporazumeli o izdelavi nadzvočnega letala concorde. Decembra 1967 je francoska družba Aerospatiale predstavila prvo testno verzijo concorda 001. 2. marca 1969 so izvedli prvi poskusni let iz Toulousea, kjer so concorde izdelovali, na letališče Le Bourget v bližini Pariza.

21. januarja 1976 so izvedli prve linijske potniške polete, ko je concorde družbe British Airways iz Londona poletel v Bahrajn. 25. marca leta 1971 je concorde Air Francea prvič poletel iz Pariza v Rio de Janeiro. Concorde je letel hitreje kot katerokoli potniško letalo s povprečno hitrostjo 2150 kilometrov na uro; razdaljo med Evropo in ZDA je preletelo v približno petih urah.

Leta 1048 se je rodil perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof Gijat Al Din Abulfat Omar ibn Ibrahim An Nišapuri Hajam.

Leta 1578 so v Rimu po naključju odkrili katakombe.

Leta 1764 je v Ljubljani umrl največji slovenski baročni slikar in najpomembnejši stenski slikar pri nas, Franc Jelovšek. Njegove oljne podobe izžarevajo toplo domačnost, patetiko in kompozicijsko polnost.

Leta 1799 je umrl francoski astronom Pierre Charles Lemonnier.

Leta 1809 je umrl znameniti skladatelj Joseph Haydn, ki velja za prvega klasika v glasbi in prvega velikega simfoničnega ustvarjalca. Njegova glasba izžareva svežo, nepokvarjeno naravnost, ki še danes deluje prikupno in živo.

Leta 1819 se je rodil najvidnejši ameriški pesnik Walt Whitman. Njegove lirske pesmi so zbrane v knjigi Travne bilke. Umrl je leta 1892.

Leta 1848 se je začel vseslovanski praški kongres.

Leta 1854 je v Zagrebu umrl skladatelj Vatroslav Lisinski, avtor prve hrvaške nacionalne opere in utemeljitelj hrvaške umetne glasbe. Lisinski je zavestno iskal svoj izraz v narodnih motivih, zapustil pa je več kot sto raznovrstnih glasbenih del. Njegovo najbolj znano delo je opera Ljubezen in zloba.

Leta 1872 se je rodil ameriški astrofizik Charles Greeley Abbot. Prvi je odkril, da se sevanje Sonca spreminja s časom. Raziskoval je Sončevo sevanje in vpliv njegovega spreminjanja na ozračje in vreme na Zemlji. Določil je solarno konstanto. Leta 1900 je skupaj z Langleyem izmeril vse Sončevo sevanje kot osnovo za določanje temperature. S svojimi raziskovanji Sončevega sevanja je leta 1953 odkril povezavo med spremembami Sončevega sevanja in vremena na Zemlji.

Leta 1884 je John Harvey Kellogg patentiral koruzne kosmiče.

Leta 1902 se je s podpisom premirja v Pretorii končala burska vojna (1899-1902). Buri so morali izročiti britanski vojski orožje in priznati suverenost britanskega kralja.

Leta 1962 so v Izraelu usmrtili nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna. Med letoma 1933 in 1945 je bil eden glavnih organizatorjev množičnih deportacij Judov.

Leta 1988 se je z aretacijo Janeza Janše in Francija Zavrla začela afera JBTZ, ki je pomembno vplivala na slovensko politično dogajanje v drugi polovici 80. let.