Od leta 1994 do leta 2004 je bil tudi generalni sekretar Organizacije ameriških držav (OAS). Rodil se je v Pereiri in je že pri 27. letih postal viden predstavnik kolumbijske politike.

Leta 1974 je bil prvič izvoljen v kongres. Ko je Virgilo Barco Vargas postal premier, je Trujillo najprej postal minister za finance, nato pa še za notranje zadeve. Ko je Vargasa na mestu premierja države zamenjal Luis Carlos Galán, je Trujillo postal tiskovni predstavnik vlade.

To mesto je opravljal vse do predsedniških volitev leta 1989, ko so Galána ubili. Takrat je Trujillo postal njegov naslednik in je bil leto dni kasneje kot liberalec izvoljen za predsednika republike. Na tem mestu je nasledil prav Virgilia Barca Vargasa. Med njegovim predsednikovanjem so leta 1991 v državi sprejeli novo ustavo, boril se je proti preprodajalcem mamil (predvsem proti kartelu Cali) in več kolumbijskim gverilskim frakcijam. Na mestu predsednika države ga je nasledil Ernesto Samper Pizano.

Leta 1994 je postal generalni sekretar OAS-a, njegov mandat se je začel takrat, ko se mu je iztekel mandat predsednika države. Znova je bil na ta položaj izvoljen leta 1999. Med mandatoma je intenzivno delal za blagor Latinske Amerike; med novembrom 2002 in majem 2003 je poskušal najti najboljšo možnost za rešitev venezuelske politične krize in je sodeloval v pregovorih med predsednikom Hugom Chávezom in venezuelsko opozicijo.

V Kolumbijo se je za vedno vrnil leta 2005, potem ko je domovino večkrat obiskal leta 2004. Znova je postal aktiven na domači politični sceni in je bil junija 2005 izvoljen za predsednika kolumbijske liberalne stranke. Za svoj cilj si je postavil ponovno združitev stranke, da bi ta postala bolj vidna kot alternativa na letošnjih predsedniških volitvah. Sicer pa je Trujillo poročen z Ano Mileno Muñoz de Gaviria.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 250 se je rodil rimski cesar Konstancij I. Hlor.

Leta 307 se je, potem ko se je ločil od svoje žene Minerve, Konstantin poročil s Fausto, hčerko upokojenega rimskega cesarja Maksimilijana.

Leta 1204 je umrla angleška in francoska kraljica Eleanor Akvitainska.

Leta 1492 je španski vladar Ferdinand Aragonski izdal edikt, s katerim je iz Španije izgnal vse Jude. Temu zgledu je leta 1497 sledila tudi Portugalska, leto kasneje pa še Navarra.

Leta 1499 se je rodil Giovanni Angelo Medičejski, ki je ob izvolitvi za papeža leta 1559 prevzel ime Pij IV. Umrl je leta 1565.

Leta 1519 se je rodil francoski kralj Henrik II.

Leta 1596 se je rodil francoski filozof in matematik Rene Descartes, ki je ovrgel sholastiko in utemeljil novoveško filozofijo. Umrl je leta 1650.

Leta 1675 se je rodil Prospero Lorenzo Lambertini, ki je ob izvolitvi za papeža leta 1740 prevzel ime Benedikt XIV. Umrl je leta 1758.

Leta 1718 se je rodila portugalska regentinja Marianne Victoria Borbónska.

Leta 1723 se je rodil danski kralj Frederick V.

Leta 1727 je umrl angleški matematik in fizik sir Isaac Newton.

Leta 1806 se je rodil mehiški državnik Benito Juarez.

Leta 1854 so Japonska in ZDA podpisale sporazum, s katerim se je Japonska po več stoletjih osame odprla svetu.

Leta 1866 je španska mornarica bombardirala čilsko pristanišče Valparaíso.

Leta 1871 se je rodil eden od voditeljev irskega boja za neodvisnost Arthur Griffith. Sodeloval je pri pogajanjih o odcepitvi Irske, ustanovil je tednik United Irishman, v katerem so sodelovali znani irski pisatelji, sam pa je pisal članke, v katerih pozival Irce k samostojni državi. Leta 1902 je ustanovil skupino somišljenikov, ki je kasneje oblikovala politično krilo Irske republikanske armade Sinn Feinn. Nekaj časa je bil tudi predsednik Irske. Umrl je leta 1922.

Leta 1889 so v Parizu slovesno odprli Eifflov stolp tudi za obiskovalce. Ta 320 metrov visoki antenski železni stolp je bil zgrajen za pariško svetovno razstavo istega leta. Zgradili so ga po načrtih Gustava Eiffla.

Leta 1890 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec William Lawrence Bragg.

Leta 1906 se je rodil japonski fizik, ki je leta 1965 prejel Nobelovo nagrado, Šiničiro Tomonaga.

Leta 1917 so ZDA od Danske kupile Deviške otoke in za njih odštele 25 milijonov dolarjev.

Leta 1917 je v Magdeburgu umrl nemški bakteriolog in nobelovec Emil Adolf von Behring, ki je izdelal serum proti davici in tetanusu. Za svoje delo je leta 1901 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1854.

Leta 1931 je potres uničil nikaragovsko mesto Managua. Umrlo je dva tisoč ljudi.

Leta 1934 se je rodil italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Carlo Rubbia.

Leta 1939 se je rodil prvi gruzijski predsednik Zviad Gamsakhurdia.

Leta 1945 je umrl nemški biokemik, ki je za svoje delo leta 1930 prejel Nobelovo nagrado, Hans Fischer.

Leta 1948 se je rodil nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore.

Leta 1948 je ameriški kongres sprejel Marshalov načrt za pomoč Evropi. ZDA so do junija 1951 zahodnoevropskim državam dale 13 milijard dolarjev gospodarske pomoči. George Marshall je bil do leta 1949 ameriški zunanji minister in pobudnik tega načrta. Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1959 je 14. dalajlama Tenzin Gjatso prečkal mejo z Indijo in dobil politični azil.

Leta 1964 se je v Braziliji začela diktatura generala Castella Branca.

Leta 1966 je Sovjetska zveza izstrelila vesoljsko plovilo Luna 10, ki je postalo prvo plovilo, ki je vstopilo v orbito Lune.

Leta 1968 je ameriški predsednik Lyndon Johnson objavil, da se ne bo potegoval za drugi predsedniški mandat.

Leta 1970 je po 12 letih v orbiti vesoljsko plovilo Explorer 1 ponovno vstopilo v Zemljino atmosfero.

Leta 1970 je umrl ruski general Semjon Konstantinovič Timošenko.

Leta 1970 je osem teroristov iz japonske rdeče armade ugrabilo letalo boeing 727 na tokijskem mednarodnem letališču. Teroristi so vihteli samurajske meče in bili oboroženi z bombami.

Leta 1979 je zadnji angleški vojak zapustil Malto.

Leta 1986 je mehiški boeing 727 na poti v Puerto Vallarta zagorel in strmoglavil v gore severozahodno od Ciudada de Mexica. Umrlo je 166 ljudi.

Leta 1991 so zaradi političnih preobratov v državah vzhodne Evrope v Moskvi razpustili Varšavski pakt.

Leta 1994 je časnik Nature objavil, da so v Etiopiji našli prvo popolnoma ohranjeno lobanjo človečnjaka - Australopithecus afarensis.

Leta 1998 je Netscape svojo bazno kodo dal uporabiti neprofitni organizaciji Mozilla Foundation, ki je nadzorovala razvoj Mozille.

Leta 2001 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Clifford Shull.

Leta 2004 je Google objavil nastanek Gmaila, prvega internetnega ponudnika spletne pošte, ki je ponujal en gigabajt prostora.

Leta 2004 so bili v Faludži v zasedi ubiti štirje ameriški delavci, ki so delali za Blackwater USA. Njihova telesa so pohabili.

Leta 2004 so Trg Sandton v južnoafriškem Johannesburgu preimenovali v Trg Nelsona Mandele.

Leta 2005 je umrla 41-letna Terri Schiavo.