Njena družina je ena najbolj znanih indijskih družin z dolgo politično zgodovino. Sama Indira je bila med 19. januarjem 1966 in 24. marcem 1977 ter nato še od 14. januarja 1980 do svoje smrti premierka Indije. Njen oče je bil Javaharlal Nehru, odvetnik in znani vodja indijskega gibanja za neodvisnost. Kot potomka se je tudi ona že v mladih letih začela ukvarjati s politiko. Ustanovila je gibanje Vanara Sena, katerega člani so bili mlada dekleta in fantje, ki so v podporo gibanju za neodvisnost pripravili več protestov.

Njena mati Kamala Nehru je več let bolehala na srcu, leta 1936, ko je bila Indira stara 21 let, pa je umrla zaradi jetike. Oče in Indira sta več let skupaj s Kamalo pred tem potovala po Evropi, da bi imela Kamala najboljše zdravnike, Indira pa se je med potovanjem izobraževala na več evropskih šolah, med drugim tudi na Santiniketanu in Oxfordu.

Med popotovanjem je spoznala tudi svojega moža Feroza Gandhija, s katerim se je poročila leta 1942. Dve leti pozneje se je rodil Indirin prvi sin Radživ Gandhi, leta 1946 pa še Sandžaj Gandhi. Leta 1952 je Indira prvič dejavno sodelovala na volitvah, ko je organizirala volilni kampanji za očeta in moža. Feroze je umrl leta 1958, ko je bila Indira skupaj z Nehrujem na potovanju po tujini. Leta 1959 je bila Indira s pomočjo svojega očeta izvoljena za predsednico Indijskega narodnega kongresa.

Nehru je umrl maja 1964. Naslednje leto je izbruhnila indijsko-pakistanska vojna, Indira pa je bila na počitnicah na spornem ozemlju med državama. 19. januarja 1966 je bila s 355 glasovi izvoljena za predsednico vlade. Njen nasprotnik Desai je prejel 169 glasov. Tako je postala tretja premierka v zgodovini neodvisne Indije in prva ženska v državi, ki je zasedla ta političen položaj. Zavzemala se je za to, da ne bi bilo več lakote v državi. Hkrati je podpirala razvoj indijskega jedrskega orožja. Tako so v Indiji leta 1974 prvič preizkusili jedrsko bombo. Še posebej so jo občudovali njeni vnuki in Radživova žena Sonia Gandhi. Sicer pa je sama imela raje mlajšega sina.

Leta 1975 jo je višje sodišče spoznalo za krivo prevare na volitvah in ji prepovedalo sodelovanje v politiki za naslednjih šest let. Poleg tega je morala odstopiti s položaja. 31. oktobra 1984 sta jo zgodaj zjutra umorila njena dva stražarja, pripadnika verske ločine sikhov, Beant Singh in Satwant Singh. Tik pred umorom je Indira hodila proti televizijski ekipi, ki jo je vodil znani filmski igralec Peter Ustinov, ki naj bi jo intervjujal, a do Ustinova nikoli ni prišla. Umrla je kmalu po tem, ko so jo prepeljali v bolnišnico v New Delhiju.

Njeno truplo je bilo prerešetano s 83 naboji. Beanta Singha so ubili takoj po umoru, Satwanta Singha pa so leta 1988 obsodili na smrt z obešanjem. 3. novembra so Indiro Gandhi upepelili. Sicer pa sta bila tudi oba njena sinova politika. Sandžaj, ki mu je bil namenjen materin položaj, je umrl v letalski nesreči junija 1980. Njegova vdova Maneka Gandhi in njun sin Varun sta prav tako dejavna v politiki in sta člana opozicijske stranke BJP.

Radživ Gandhi je stopil v politiko februarja 1981 in je bil po materini smrti izvoljen za premierja. Maja 1991 ga je dočakala podobna usoda kot njegovo mater. Sonia Gandhi je skupaj s kongresno stranko leta 2004 zmagala na volitvah, a je zavrnila premierski stolček. Tudi njena otroka Rahul in Prijanka, ki ju je imela skupaj z Radživom, sta pomembna politika v državi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 475 je bil za rimskega cesarja imenovan Romulus Augustus.

Leta 1345 se je rodil portugalski kralj Fernando I.

Leta 1391 se je rodil portugalski kralj Duarte.

Leta 1517 je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve nabil plakat s 95 tezami, s katerimi je ostro napadel prodajo odpustkov za grehe, kar je počela Rimskokatoliška cerkev. Ta dan velja za začetek protestantske reformacije.

Leta 1538 se je rodil italijanski kardinal in zgodovinar Caesar Baronius.

Leta 1705 se je rodil papež Klement XIV., s pravim imenom Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli.

Leta 1723 je umrl veliki toskanski vojvoda Cosimo III. de' Medici.

Leta 1732 je umrl Victor Amadeus II. Savojski.

Leta 1733 je umrl Eberhard IV. Ludwig, vojvoda Württemberški.

Leta 1793 je umrl francoski revolucionar Pierre Victurnien Vergniaud.

Leta 1816 se je rodil Philo Remington, ameriški izumitelj in industrialec, ustanovitelj tovarne pisalnih strojev.

Leta 1835 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec leta 1905 Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer. Umrl je leta 1917. Sintetiziral je indigo, eozin in številne druge spojine.

Leta 1851 je umrl črnogorski vladika (škof) in pesnik Petar II. Petrović Njegoš.

Leta 1864 je Nevada postala 36. ameriška zvezna država.

Leta 1867 je umrl irski astronom William Parsons Rosse.

Leta 1887 se je rodil kitajski častnik in državnik Čang Kajšek.

Leta1888 je John Boyd Dunlop patentiral pnevmatiko.

Leta 1911 se je rodil ruski fizik Aleksander Iljič Ahiezer.

Leta 1918 je avstrijsko poveljstvo predalo Narodnemu svetu v Zagrebu vso avstrijsko mornarico in utrdbe v Pulju, Kotoru, Šibeniku, na Reki in v Trstu. V roke nove države je prišlo okoli 300 ladij, med njimi 12 vojnih, 11 križark, 56 torpedov in 18 rušilcev.

Leta 1918 je Narodni svet v Zagrebu imenoval vlado za Slovenijo.

Leta 1922 je Benito Mussolini uradno prevzel dolžnosti ministrskega predsednika.

Leta 1924 je bilo na zboru hranilnic v Milanu sklenjeno, da bo 31. oktober svetovni dan varčevanja.

Leta 1925 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec John Anthony Pople.

Leta1926 je v Detroitu umrl svetovno znani čarovnik Harry Houdini, s pravim imenom Erich Weiss. Na predavanju 12 dni prej ga je eden izmed študentov udaril v želodec, pozneje se mu je razlil slepič. Zaradi zastrupitve je umrl.

Leta 1940 se je končala bitka za Britanijo. Velika Britanija je preprečila Nemčiji, da bi jo osvojila.

Leta 1941 je bil po 14 letih dela končan državni spomenik v ZDA Mount Rushmore.

Leta 1941 je ameriški rušilec USS Reuben James nemška podmornica v bližini Islandije torpedirala. V napadu je umrlo več kot 100 ameriških mornarjev.

Leta 1941 so nemški okupatorji začeli izseljevati slovensko prebivalstvo iz Brežic in Krškega. Večino prebivalstva s Krškega polja so prepeljali v šlezijska taborišča.

Leta 1954 je alžirska narodna osvobodilna fronta začela upor proti francoski nadvladi.

Leta 1956 sta vojski Velike Britanije in Francije začeli bombandiranje Egipta, da bi ta spet odprl Sueški prekop.

Leta 1961 so v Sovjetski zvezi odstranili Stalinovo truplo iz Leninove grobnice.

Leta 1968 je ameriški predsednik Lyndon Johnson ukazal popolno ustavitev ameriških napadov na severni Vietnam.

Leta 1994 je ameriško letalo american eagle ATR-72 strmoglavilo v Roselawnu v Indiani. Pred tem je nekaj časa v snežnem metežu krožilo nad letališčem. V nesreči je umrlo 64 ljudi.

Leta 1996 je brazilsko letalo tam fokker-100 c strmoglavilo na več hiš v São Paulu. V nesreči je umrlo 98 potnikov in članov posadke, dva človeka pa sta umrla na tleh.

Leta 1998 so Iračani objavili, da ne bodo več sodelovali z inšpektorji za jedrsko orožje iz Združenih narodov.

Leta 1999 je egiptsko letalo egypt air flight 990, ki je letelo iz New Yorka proti Kairu, strmoglavilo na obalo v bližini Nantucketa, zvezna država Massachusetts. V nesreči je umrlo vseh 217 potnikov in članov posadke.

Leta 2000 je letalo boeing 747-400 družbe Singapore Airlines strmoglavilo takoj po vzletu iz Tajpeja. V nesreči je umrlo 81 ljudi.

Leta 2000 je letalo antonov AN-26 po vzletu z letališča v severni Angliji eksplodiralo. Umrlo je 50 ljudi.

Leta 2003 je po 22 letih na oblasti odstopil malezijski premier Mahathir bin Mohamad.

Leta 2003 je umrl ameriški politični zgodovinar Richard Elliott Neustadt.