Jean-Bédel Bokassa, znan kot Salah Eddine Ahmed Bokassa ali cesar Bokassa I., se je rodil 22. februarja 1921 v Bobangiju v Srednjeafriški republiki, ki je bila tedaj še francoska kolonija.

Njegov oče je bil vaški poglavar, sam pa se je pridružil francoski vojski in sodeloval v drugi svetovni vojni, v kateri je bil večkrat odlikovan. Leta 1964 je zapustil francosko vojsko in se pridružil vojski Srednjeafriške republike.

1. januarja 1966 je Bokassa izkoristil gospodarsko stanje v državi in nemire ter z državnim prevratom prevzel oblast v državi, ki ji je do takrat vladal avtokrat Dacko. Poleg tega je postal tudi predsednik edine stranke v državi - Mouvement pour l'évolution sociale de l'Afrique Noire (MESAN). 4. januarja je odpravil ustavo in začel vladati z dekreti.

Marca 1972 se je razglasil za dosmrtnega predsednika države. Dve leti kasneje je preživel že drugi poskus državnega prevrata, leta 1976 pa še umora. Po srečanju z Moamarjem Al Gadafijem je postal musliman in se preimenoval v Salaha Eddineja Ahmeda Bokasso.

4. decembra 1976 je na kongresu stranke razglasil, da je država postala cesarstvo in se preimenovala v Centralnoafriško cesarstvo. Izdal je novo ustavo, ponovno postal katoličan in se okronal za cesarja Bokasso I. leto dni kasneje. Njegova celotna titula je bila Empereur de Centrafrique par la volonté du peuple Centrafricain, uni au sein du parti politique national, le MESAN. Svoje kronanje je želel upravičiti s tem, da naj bi na ta način država postala bolj prepoznavna in si zaslužila spoštovanje sveta. Za kronanje je porabil več kot 20 milijonov dolarjev, na ceremonijo je povabil več tujih državnikov, a se je nobeden ni udeležil.

Zaradi vedno hujših nemirov se je 20. septembra 1979 zgodil vojaško udar, v katerem je nekdanji predsednik Dacko ponovno prevzel oblast. Ta čas je bil Bokassa v Libiji. Dacko je bil predsednik do 20. septembra 1981, ko ga je z oblasti v državnem udaru odstranil Andre Kolingba. Bokassa je po udaru pobegnil na Slonokoščeno obalo in kasneje v Pariz.

Bokasso so “in absentia” v domovini obsodili na smrt. 24. oktobra 1986 se je vrnil v domovino, kjer so ga aretirali in mu sodili zaradi izdaje, umorov, ljudožerstva in poneverbe. Na smrt so ga obsodili 12. junija 1987, nato so obsodbo spremenili v dosmrtni zapor, kasneje pa so še enkrat spremenili obsodbo in ga obsodili na 20-letno zaporno kazen. Z uvedbo demokracije leta 1993 je Kolingba razglasil popolno amnestijo. Zaradi tega je bil 1. avgusta 1993 Bokassa izpuščen iz zapora.

Bokassa je imel 17 žena in menda celo 50 otrok. Umrl je zaradi srčnega napada 3. novembra 1996.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 771 je Karel Veliki po smrti svojega brata Karlomana postal frankovski kralj.

Leta 1110 so križarji osvojili Sidon.

Leta 1259 sta francoski kralj Ludvik IX. in angleški kralj Henry III. v Parizu podpisala sporazum. Angleži so se tako umaknili iz celinske Evrope, Francozi pa so nehali podpirati angleške upornike.

Leta 1334 je umrl papež Janez XXII. Njegovo pravo ime je bilo Jacques d'Euse, cerkev pa je vodil iz Avignona.

Leta 1459 je umrl vojvoda Južne Jutlandije Adolf VIII.

Leta 1512 se je rodil španski zgodovinar Jerónimo de Zurita y Castro.

Leta 1619 se je 38 ljudi iz angleške župnije Berkeley izkrcalo v Virginiji, ZDA, in se zahvalilo Bogu. Ta dan velja kot prvi dan zahvalnosti v Ameriki.

Leta 1639 je Jeremiah Horrocks kot prvi z daljnogledom opazoval prehod Venere prek Sončeve ploskve.

Leta 1642 se je rodil francoski kardinal, premier in državnik Armand-Jean du Plessis de Richelieu.

Leta 1679 je umrl angleški filozof Thomas Hobbes.

Leta 1791 je izšla prva številka časopisa The Observer, prvega časopisa na svetu, ki je izhajal ob nedeljah.

Leta 1798 je umrl italijanski naravoslovec Luigi Galvani. Bil je zdravnik, velja pa za izumitelja galvanske tehnike.

Leta 1849 se je rodil indijanski poglavar Oglala Siouxov Crazy Horse (Nori konj).

Leta 1892 se je rodil španski general in diktator v letih 1936 in1975 Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade.

Leta 1908 se je rodil ameriški bakteriolog in Nobelov nagrajenec Alfred Hershey.

Leta 1918 je ameriški predsednik Woodrow Wilson kot prvi predsednik ZDA obiskal tujo državo. Odpotoval je proti francoskemu Brestu.

Leta 1941 sta Poljska in ZSSR podpisala pogodbo o prijateljstvu in vzajemni obrambni pomoči.

Leta 1942 je bila ustanovljena Alžirska država.

Leta 1943 sta se britanski premier Churchill in ameriški predsednik Roosevelt sešla v Kairu.

Leta 1943 se je v severnem delu Črne gore in Sandžaku začela velika nemška ofenziva. Imenovali so jo tudi Kroglasta strela.

Leta 1945 je umrl ameriški genetik Thomas Hunt Morgan, ki je leta 1933 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1947 je začela veljati ustava Ljudske republike Bolgarije. Sestavljena je bila po sovjetskem vzoru.

Leta 1952 je zaradi posledic londonskega smoga umrlo več kot 10.000 ljudi. Takrat je tudi nastala beseda smog, ki je tvorjena iz dveh besed. In sicer smoke in fog – dim in megla.

Leta 1963 je na novo zgrajenem letališču Brnik pri Ljubljani pristalo prvo potniško letalo.

Leta 1969 je bil ubit vodja skupine Črni panterji Fred Hampton. Ustreljen je bil med jutranjo racijo policistov na sedežu skupine v Chicagu. Skupino Črni panterji sta v Oaklandu v Kaliforniji leta 1966 ustanovila Huey P. Newton in Bobby Seale. Prepričani so bili, da lahko samo z nasiljem dosežejo enakopravnost za temnopolte prebivalce ZDA. Poleg njega je 14 policistov, ki je racijo izvedlo, v spanju ubilo še člana skupine Marka Clarka.

Leta 1969 je legendarni jezdec na valovih Greg "Da Bull" Noll zajahal val na severni obali havajskega otoka Oahu, ki je bil visok skoraj 21 metrov. Nollov podvig še vedno velja za rekord.

Leta 1973 se je rodila ameriška manekenka Tyra Banks.

Leta 1976 se je ameriška igralka Liz Taylor poročila z Johnom Warnerjem. To je bila sedma poroka igralke, ki je zaslovela z vlogami v filmih Kleopatra in Mačka na vroči pločevinasti strehi.

Leta 1977 se je Jean-Bédel Bokassa, predsednik Centralnoafriške republike, okronal za vladarja.

Leta 1977 je bilo ugrabljeno letalo boeing 737 družbe Malaysia Airlines. Letalo so nad ožino Jahore razstrelili. Umrlo je 100 ljudi.

Leta 1982 je Kitajska sprejela še danes veljavno ustavo.

Leta 1989 je bila ustanovljena koalicija Demos.

Leta 1991 so po sedmih letih ujetnišva v Bejrutu izpustili novinarja Terryja Andersona. Slednji je bil zadnji ameriški ujetnik, ki so ga Libanonci zadrževali. Poleg tega je bil tudi najdlje v njihovem ujetništvu.

Leta 1992 je ameriški predsednik George H. W. Bush odredil, da v Somalijo odide 28.000 ameriških vojakov.

Leta 1993 je bil podpisan sporazum med angolsko vlado in uporniki UNITA.

Leta 1994 so bile v samostojni Sloveniji izvedene prve lokalne volitve.

Leta 2001 je umrl malezijski kralj Sultan Salahudin Abdul Aziz Šah ibni Almarhum Sultan Hisamudin Alam Šah Al Haj.