Leta 1941 se je v Greenwichu, ameriška zvezna država Connecticut, rodila Kathleen Hartington Kennedy Townsend.
Večino svojega otroštva je preživela v virginijskem McLeanu. Z odliko je diplomirala na univerzi Harvard, kjer je študirala zgodovino in literaturo.
Po letu 1992 je bila dve leti zaposlena v Clintonovi administraciji kot namestnica pomočnika generalnega tožilca. Leta 1995 je postala guvernerka Marylanda. Na drugih volitvah za guvernerja te države leta 2002 je izgubila. Kathleen je poročena z Davidom Leejem Townsendom, s katerim ima štiri otroke: Meaghan, Maeve, Rose in Kerry.
Ostali dogodki na današnji dan ...
Leta 993 je bil Ulrik iz Augsburga posvečen v svetnika.
Leta 1054 so Kitajci in Indijanci opazovali nastanek supernove v ozvezdju Bika. Triindvajset dni je svetila dovolj močno, da so jo videli tudi podnevi. Njeni ostanki so tvorili Rakovo meglico (M 1), v njenem središču pa je nastal pulzar.
Leta 1187 je Saladin premagal križarskega poveljnika Guya iz Lusignana.
Leta 1546 je umrl tržaški škof Peter Bonomo. Pod vplivom Erazma Roterdamskega je postal privrženec reformatorskega gibanja in tako vplival tudi na Primoža Trubarja, nemara mu je dal celo prve pobude za pisanje v slovenščini.
Leta 1776 je bila v Združenih državah Amerike podpisana in sprejeta Izjava o neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Amerika se je tako odcepila od Velike Britanije. 13 dotedanjih britanskih kolonij so oblikovale ZDA.
Leta 1802 so odprli vojaško akademijo v West Pointu.
Leta 1803 so ZDA tudi javno oznanile, da bodo odkupile Louisiano od Francije.
Leta 1807 se je rodil Guiseppe Garibaldi, ki je že leta 1834 vodil neuspešno republikansko zaroto. Pobegnil je v Južno Ameriko in postal mojster gverilskega bojevanja. V Italijo se je vrnil in sodeloval v revoluciji leta 1848. Sestavil je prostovoljno vojsko, ki naj bi rimsko republiko branila pred Francozi. Postal je narodni junak. Osvobodil je južno Italijo in jo izročil kralju Viktorju Emanuelu II. Poskusa, da bi premagal papeško vojsko leta 1862 in 1867 sta mu spodletela. Guiseppe Garibaldi je umrl 2. junija 1882.
Leta 1810 je guverner Ilirskih provinc Auguste Marmont z odlokom uvedel pouk v slovenščini.
Leta 1826 sta ob 50. obletnici ameriške neodvisnosti umrla nekdanja ameriška predsednika in sopodpisnika Deklaracije noedvisnosti John Adams in Thomas Jefferson.
Leta 1831 je umrl ameriški predsednik James Monroe, najbolj znan po t.i. Monroejevi doktrini.
Leta 1837 je bila med Birminghamom in Liverpoolom odprta Grand Junction
Railway, prva železniška proga na dolge razdalje.
Leta 1848 je začel izhajati prvi slovenski politični časopis Slovenija.
Leta 1859 so se pri Magenti francosko-piemontske čete spopadle z avstrijskimi.
Leta 1863 je po 47-dnevnem obleganju vojska ameriškega severa zasedla Vicksburg (Misisipi).
Leta 1872 se je rodil ameriški predsednik John Calvin Coolidge mlajši.
Leta 1894 je Sanford Dole razglasil republiko Havaji.
Leta 1902 se je rodil ameriški gangster judovskega rodu Maier Suchowljansky, bolj znan kot Meyer Lansky.
Leta 1918 je Mehmed VI. postal turški sultan.
Leta 1940 je Italija napadla Sudan.
Leta 1941 je CK KPJ sklenil začeti vstajo; v spomin na to se je v nekdanji SFR Jugoslaviji praznoval dan borca.
Leta 1942 je ameriško vojno letalstvo prvič bombandiralo tretji rajh.
Leta 1945 so zahodni zavezniki in ZSSR priznali Avstrijo.
Leta 1946 so Filipini postali samostojna država pod močnim vplivom Združenih držav Amerike. Filipine je leta 1521 odkril Magellan, Španci so jim vladali do leta 1898, ko so jih anektirale Združene države Amerike. Od leta 1762 do 1796 so bili po britansko kolonialno oblastjo.
Leta 1966 je ameriški predsednik Lyndon Johnson podpisal zakon o svobodi informacij.
Leta 1970 je Tonga postala neodvisna država.
Leta 1976 so izraelski komandosi v Entebbeju (Uganda) osvobodili večino potnikov in članov posadke iz francoskega letala, ki ga ugrabijo propalestinski ugrabitelji.
Leta 1987 je francosko sodišče obsodilo Klausa Barbieja na dosmrtno zaporno kazen.
Leta 1991 je bilo s posredovanjem Evropske unije vzpostavljeno premirje v vojni za Slovenijo. Vsi mejni prehodi so bili v slovenskih rokah, enote JLA pa so se vračale na Hrvaško in v vojašnice. Slovenija je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred Dravogradom. V Mariboru je bil pri napadu JLA na policijsko vozilo ubit policaj Robert Hvalc. Dovoljen je bil umik oklepni koloni JLA iz Gornje Radgone, ki je za seboj pustila ruševine in izropan mejni prehod.
Leta 1997 je na Marsu pristala pristane sonda Pathfinder.
Leta 2002 je ob strmoglavljenju tovornega boeinga 707 v Banguiju (Centralnoafriška republika) umrlo 25 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje