Rodila se je 7. novembra 1867 v Varšavi. Marie Curie je bila pionirka na področju sevanja, skupaj z Becquerelom in možem je kot prva ženska postala Nobelova nagrajenka za fiziko in osem let pozneje tudi Nobelova nagrajenka za kemijo.

Marie Curie je na znani univerzi Sorbonne študirala kemijo in fiziko ter kot prva ženska tam tudi poučevala. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja, s katerim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi.

Leta 1902 sta z možem odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini domovini poimenovala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo.

Delo z radioaktivnimi elementi je Marie Curie uničilo zdravje, zbolela je za levkemijo in leta 1934 umrla, tako da ni dočakala Nobelove nagrade svoje hčerke Irene Joliot Curie, ki jo je ta prejela leto pozneje.

Leta 1187 je Saladin premagal križarskega poveljnika Guya iz Lusignana.

Leta 1546 je umrl tržaški škof Peter Bonomo. Pod vplivom Erazma Roterdamskega je postal privrženec reformatorskega gibanja in tako vplival tudi na Primoža Trubarja, nemara mu je dal celo prve pobude za pisanje v slovenščini.

Leta 1776 je bila v Združenih državah Amerike podpisana in sprejeta Izjava o neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Amerika se je tako odcepila od Velike Britanije. 13 dotedanjih britanskih kolonij so oblikovale ZDA.

Leta 1802 so odprli vojaško akademijo v West Pointu.

Leta 1803 so ZDA tudi javno oznanile, da bodo odkupile Louisiano od Francije.

Leta 1807 se je rodil Guiseppe Garibaldi, ki je že leta 1834 vodil neuspešno republikansko zaroto. Pobegnil je v Južno Ameriko in postal mojster gverilskega bojevanja. V Italijo se je vrnil in sodeloval v revoluciji leta 1848. Sestavil je prostovoljno vojsko, ki naj bi rimsko republiko branila pred Francozi. Postal je narodni junak. Osvobodil je južno Italijo in jo izročil kralju Viktorju Emanuelu II. Poskusa, da bi premagal papeško vojsko leta 1862 in 1867 sta mu spodletela. Guiseppe Garibaldi je umrl 2. junija 1882.

Leta 1810 je guverner Ilirskih provinc Auguste Marmont z odlokom uvedel pouk v slovenščini.

Leta 1826 sta ob 50. obletnici ameriške neodvisnosti umrla nekdanja ameriška predsednika in sopodpisnika Deklaracije noedvisnosti John Adams in Thomas Jefferson.

Leta 1831 je umrl ameriški predsednik James Monroe, najbolj znan po t.i. Monroejevi doktrini.

Leta 1837 je bila med Birminghamom in Liverpoolom odprta Grand Junction
Railway, prva železniška proga na dolge razdalje.

Leta 1848 je začel izhajati prvi slovenski politični časopis Slovenija.

Leta 1859 so se pri Magenti francosko-piemontske čete spopadle z avstrijskimi.

Leta 1863 je po 47-dnevnem obleganju vojska ameriškega severa zasedla Vicksburg (Misisipi).

Leta 1872 se je rodil ameriški predsednik John Calvin Coolidge mlajši.

Leta 1894 je Sanford Dole razglasil Republiko Havaji.

Leta 1902 se je rodil ameriški gangster judovskega rodu Maier Suchowljansky, bolj znan kot Meyer Lansky.

Leta 1940 je Italija napadla Sudan.

Leta 1941 je CK KPJ sklenil začeti vstajo; v spomin na to se je v nekdanji SFR Jugoslaviji praznoval dan borca.

Leta 1942 je ameriško vojno letalstvo prvič bombandiralo tretji rajh.

Leta 1945 so zahodni zavezniki in ZSSR priznali Avstrijo.

Leta 1946 so Filipini postali samostojna država pod močnim vplivom Združenih držav Amerike.

Leta 1970 je Tonga postala neodvisna država.

Leta 1976 so izraelski komandosi v Entebbeju (Uganda) osvobodili večino potnikov in članov posadke iz francoskega letala, ki ga ugrabijo propalestinski ugrabitelji.

Leta 1991 je bilo s posredovanjem Evropske unije vzpostavljeno premirje v vojni za Slovenijo.

Leta 1997 je na Marsu pristala pristane sonda Pathfinder.

Leta 2002 je ob strmoglavljenju tovornega boeinga 707 v Banguiju (Centralnoafriška republika) umrlo 25 ljudi.