Rodil se je 7. septembra 1911 v majhni vasici Pravets, njegovi starši pa so bili revni kmeti.

Kot mladenič se je preselil v Sofijo, da bi si poiskal službo. Že tedaj mu je marksizem prišel do srca in leta 1932 se je pridružil Komsomolu, podmladku bolgarske komunistične stranke. Med drugo svetovno vojno se je v stranki vzpenjal, pomagal je pri organizaciji odpora proti Nemcem.

Po vojni je prevzel več pomembnih položajev v prosovjetski vladi. Med drugim je bil poveljnik ljudske milice. V tem času je dal zaradi političnih razlogov aretirati več tisoč ljudi.

Leta 1951 je postal polnopravni član politbiroja, tri leta kasneje pa prvi sekretar centralnega komiteja – bil je najmlajši voditelj iz držav vzhodnega bloka. Od 7. julija 1971 do 17. novembra 1989 je bil predsednik državnega sveta.

V času njegove vladavine so vsak upor proti vladi kruto zadušili, zapori so bili prenatrpani s političnimi zaporniki. Uvedel je kolektivno poljedelstvo, v državi so razvijali industrijo v agrikulturi. Dvakrat je predlagal, da bi se Bolgarija priključila Sovjetski zvezi, poleg tega je bolgarsko vojsko poslal na pomoč ruski, da je ta zadušila upor na Češkoslovaškem leta 1968.

Živkov je želel promovirati tudi svoja otroka - Ljudmilo, ki je na koncu postala članica politbiroja in ministrica za kulturo, in Vladimirja, ki zaradi svojega plejbojevskega načina življenja in pijančevanja ni bil več kot vodja Komsomola.

S padcem vzhodnega bloka se je končalo tudi Živkovo vladanje v Bolgariji. Leta 1989 so ga odstranili s položaja predsednika države, poleg tega so ga izključili iz komunistične stranke.

Junija naslednje leto so bile v državi prvič po letu 1931 prve svobodne volitve. Še predtem so Živkova januarja aretirali in ga po sojenju leta 1992 obsodili poneverbe. Obsodili so ga na sedemletno zaporno kazen, ki so jo zaradi njegovega krhkega zdravja spremenili v hišni pripor.

Leta 1996 ga je bolgarsko vrhovno sodišče osvobodilo. Todor Živkov je umrl zaradi pljučnice dve leti kasneje. Državniki so zavrnili pokop z državniškimi častmi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 882 je umrl francoski kralj Ludvik III.

Leta 1100 je bil Henrik I. okronan za angleškega kralja.

Leta 1566 je sultan Sulejman Veličastni s svojo vojsko prispel pred trdnjavo Siget, ki jo je branil hrvaški ban Nikola Zrinjski, in jo kasneje tudi zasedel.

Leta 1583 je Humphrey Gilbert ustanovil kolonijo na Novi Fundlandiji, ki danes nosi ime St. John's.

Leta 1689 je 1.500 Irokezov napadlo vas Lachine v Novi Franciji.

Leta 1716 je pri mestu Petrovaradin avstrijska vojska pod poveljstvom princa Evgena Savojskega napadla Turke, ki jih je vodil veliki vezir Domad Ali paša. V bitki je bila glavna turška vojska poražena, nato pa so Avstrijci napadli Banat. Potrebovali so skoraj dva meseca, da so obkoljeni Temišvar prisilili k vdaji. Spomladi 1717 se je močna turška vojska približevala Beogradu, ki ji je poveljeval Halil paša. Princ Evgen Savojski se je obrnil proti njej in jo 16. avgusta v zelo krvavi bitki porazil. Avstrijci pa so osvobodili še dve močni turški oporišči, in sicer Šabac in Zvornik.

Leta 1763 je britanska vojska pri Bushy Runu premagala Indijance plemena Ottawa pod vodstvom Pontiaca.

Leta 1772 se je začela prva delitev Poljske.

Leta 1802 se je v Findu rodil norveški matematik Niels Hendrik Abel, ki je avtor pomembnih del iz funkcijske teorije, pospešil pa je teorijo eliptičnih funkcij in samostojno zasnoval teorijo integralnih enačb. Znane so Ablove grupe, enačbe in integrali. Umrl je 6. aprila 1829 v Oslu.

Leta 1858 je prvi čezatlantski kabel omogočil telegrafsko povezavo med Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo.

Leta 1860 je bil Karel IV. v Trondheimu okronan za švedsko-norveškega kralja.

Leta 1872 je umrl francoski astronom in matematik Charles-Eugčne Delaunay.

Leta 1895 je v Londonu umrl Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma in dialektičnega materializma. Deloval je v “Zvezi komunistov” ter v prvi in drugi internacionali. Skupaj z Marxom je napisal Komunistični manifest, Anti During – Izvor družine, privatne lastnine in države. Pisal je tudi naravoslovno-filozofska in zgodovinska dela. Rodil se je 28. novembra 1820 v Wuppertalu.

Leta 1908 se je rodil avstralski premier Harold Edward Holt.

Leta 1914 so svojo nevtralnost na začetku prve svetovne vojne razglasile Kuba, Mehika, Urugvaj in Argentina.

Leta 1914 so v Clevelandu namestili prvi električni semafor.

Leta 1929 je umrla angleška feministka Millicent Garrett-Fawcett.

Leta 1930 se je v Wapakoneti, Ohio, ZDA, rodil ameriški častnik, vojaški in preizkusni pilot ter vesoljec Neil Alden Armstrong, prvi človek, ki je stopil na Luno.

Leta 1943 je britanska vojska zavzela Catanio.

Leta 1944 so poljski uporniki iz nemškega delovnega taborišča v Varšavi osvobodili 348 judovskih jetnikov.

Leta 1949 je potres v Ekvadorju uničil več kot 50 mest in zahteva 6000 smrtnih žrtev.

Leta 1957 je umrl nemški kemik Heinrich Otto Wieland, ki je za svoje delo leta 1927 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1960 je umrl kanadski premier Arthur Meighen.

Leta 1960 je Zgornja Volta (pozneje Burkina Faso) postala samostojna država.

Leta 1963 so se tri velesile, Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Velika Britanija, dogovorile o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo.

Leta 1969 se je ameriška sonda Mariner 7 približala Marsu.

Leta 1981 je ameriški predsednik Ronald Reagan odpustil 11.359 stavkajočih kontrolorjev letenja, ki niso ubogali poziva k vrnitvi na delo.

Leta 1991 je v Tokiu umrl japonski industrialec Soičiro Honda. Ustvaril je korporacijo, ki je največji proizvajalec motornih koles na svetu in med vodilnimi v proizvodnji avtomobilov.

Leta 1995 so hrvaški vojaki vkorakali v Knin, kar je označilo dokončen poraz Republike Srbske krajine.