Carreras je že od malih nog pokazal izjemen glasbeni talent. Pri osmih letih je prvič nastopil v javnosti, ko je na nacionalnem španskem radiu zapel arijo La Donna e Mobile.

Pri 11 letih je v Liceu nastopil kot pripovedovalec v Fallovem El retablo de Maese Pedro in kot otrok v drugem dejanju opere La Bohčme. Najstniška leta je preživel na študiju na Conservatori Superior de Música del Liceu. Na Liceu je debitiral kot Flavio v Normi. Takrat ga je opazila tudi znana sopranistka Montserrat Caballé, ki je pela glavno žensko vlogo. Povabila ga je, da bi z njo zapel v Donizettijevi Lucrezii Borgii.

Carreras je pri 24 letih debitiral na londonskem odru, ko je znova s Caballéjevo izvedel Mario Stuardo. V naslednjih letih je katalonski operni par skupaj nastopil v več kot 15 različnih operah. Leta 1972 je debitiral v ZDA, ko je kot Pinkerton nastopil v Madame Butterfly. Do svojega 28 leta je nastopil tudi na Dunaju, v Metropolitanu in v La Scalu ter do takrat pel kot vodilni tenorist v 24 različnih opernih predstavah.

Leta 1987, na vrhuncu njegove kariere, so zdravniku pri Carrerasu odkrili akutno levkemijo limfnih celic in napovedali 10-odstotno možnost okrevanja. Po letu dni zdravljenja s kemoterapijo, sevanjem in presaditvijo kostnega mozga se je Carreras vrnil na koncertne odre. Leta 1988 je ustanovil sklad José Carreras International Leukaemia Foundation, s katerim finančno pomaga pri raziskavah levkemije in registraciji darovalcev kostnega mozga.

Leta 1990 je prvič nastopil skupaj s Plácidom Domingom in Lucianom Pavarottijem, ko so operni pevci, kasneje znani kot Trije tenorji, nastopili na svetovnem prvenstvu v Rimu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1421 se je rodil zadnji monarh iz dinastije Lancaster, Henrik VI., ki je nasledil krono, ko je imel le osem mesecev. V številnih dinastičnih bojih so ga vrgli z oblasti, maja 1471 pa ubili v londonskem zaporu Taweru. Končati je moral stoletno vojno in se odpovedati vsem zahtevam po francoski kroni in vsem francoskim posestvom razen Calaisa. Med vojno rož ga je strmoglavil Edvard IV., a mu je čez devet let za kratek čas uspelo še enkrat zasesti angleški prestol. Po vsej verjetnosti so ga 21. marca 1471 umorili.

Leta 1443 se je rodil Italijan Giuliano della Rovere, ki je bil leta 1503 izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je prevzel ime Julij II. Umrl je leta 1513.

Leta 1484 je papež Inocenc VIII. napisal papeško bulo, s katero je inkviziciji dovolil, da se je razmahnila po skoraj vsej Evropi. Umrlo je več sto tisoč ljudi, ki so jih obtožili čarovništva.

Leta 1492 je Krištof Kolumb pristal na otoku Hispaniola, na katerem sta zdaj dve državi – Haiti in Dominikanska republika.

Leta 1507 je nemški reformator in kartograf Martin Waldseemuller objavil prvo geografsko karto nove celine, ki ji je dal ime America po italijanskem raziskovalcu in morjeplovcu Amerigu Vespuciju. Zemljevid ima 12 listov za novodkrito celino. Martin Waldseemuller je tudi avtor kompasne karte Carta marina navigatoria iz leta 1516.

Leta 1560 je umrl francoski kralj Francis II. Nasledil ga je Karl IX.

Leta 1766 so v londonski dražbeni hiši Christie's organizirali prvo prodajo.

Leta 1782 je kralj Jurij III. v parlamentu priznal ameriško neodvisnost.

Leta 1782 se je rodil osmi predsednik Združenih držav Amerike Martin Van Buren.

Leta 1839 se je rodil George Armstrong Custer, vojaški poveljnik, znan predvsem po vodenju bitke proti Siouxom pri Little Bighornu.

Leta 1848 je bila objavljena novica o najdbi zlata v Kaliforniji, ki je sprožila zlato mrzlico.

Leta 1901 se je rodil nemški fizik in filozof Werner Karl Heisenberg, ki je leta 1932 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1903 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec Cecil Frank Powell.

Leta 1919 je Jugoslavija sprejela mirovno pogodbo z Avstrijo, s katero so bile določene meje na Štajerskem, za celovško kotlino pa so odložili rešitev meja do izvedbe plebiscita.

Leta 1927 se je rodil tajski kralj Bhumibol Aduljadej, trenutno najdlje vladajoči vladar na svetu.

Leta 1929 je bila razpuščena telovadna organizacija Orel.

Leta 1932 so v ZDA nemškemu fiziku Albertu Einsteinu dovolili vstop v ZDA.

Leta 1932 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Sheldon Lee Glashow.

Leta 1933 je kongres v Združenih državah Amerike odpravil prohibicijo, ki je bila uvedena leta 1920. Z njo so sprejeli prepoved točenja alkoholnih pijač. Ukrep ni omejil pitja alkoholnih pijač. Izrečenih je bilo kar 300.000 sodnih obsodb. Cvetela je nedovoljena trgovina z alkoholnimi pijačami.

Leta 1940 se je rodil Niko Grafenauer, slovenski pesnik, esejist in prevajalec.

Leta 1941 se je začela sovjetska ofenziva pri Moskvi.

Leta 1942 so združene avstralsko-ameriške enote zasedle Gono in severno obalo Papue.

Leta 1943 je premier Winston Churchill uradno odpovedal pomoč četnikom Dražeta Mihajloviča zaradi njihovega sodelovanja z okupatorjem.

Leta 1945 se je ameriško letalo za urjenje, ki je pripadalo mornarici, znano kot Let 19, izgubilo oziroma izginilo v Bermudskem trikotniku.

Leta 1950 je umrl indijski nacionalist, učenjak in filozof Aurobindo Ackroyd Ghose, bolj znan kot Žrī Aurobindo.

Leta 1973 je umrl škotski fizik sir Robert Alexander Watson - Watt.

Leta 1978 sta Sovjetska zveza in Afganistan podpisala pogodbo o prijateljstvu.

Leta 2002 je umrl burmanski diktator Ne Win.

Leta 2006 je umrl David Bronštejn, ukrajinski šahist. Rodil se je leta 1924.