Rodil se je 19. julija 1858 v Gorici slovenskim staršem, oče je bil Korošec s pravim priimkom Kugaj. Julius je gimnazijo obiskoval v Trstu in šolanje nadaljeval na dunajski univerzi.

Leta 1882 je diplomiral iz prava. Po diplomi je prevzel upravljanje tržaškega podjetja Pfeifer-Kugy za uvoz olja, kave in eksotičnega sadja iz kolonij, ki ga je ustanovil njegov oče Pavel.

Leta 1915 se je, ko je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski, prostovoljno javil v avstro-ogrsko vojsko in prispeval svoje alpinistične izkušnje ter znanja, zaradi česar je kasneje postal poročnik.

Po vojni je zaprl podjetje in se posvetil pisateljevanju in predavanjem. Kugy je znan po svoji ljubezni do alpinizma, zlasti do Julijskih Alp.

Zaradi ljubezni do botanike je hodil po hribih in raziskoval cvetlico Scabioso trento.

Svoje izkušnje je popisal v več knjigah, med drugim Iz mojega življenja v gorah, Delo, glasba, gore, Julijske Alpe v podobi, Anton Ojcinger: življenje gorskega vodnika, Pet stoletij Triglava, Božanski nasmeh Monte Rose ter Iz minulih dni. Spomenik Juliusa Kugyja stoji v Trenti ob cesti na Vršič.

Postavila ga je Planinska zveza Slovenije ob praznovanju 60. obletnice svojega obstoja. Kip je naredil kipar Jakob Savinšek.

Po Kugyju so poimenovane tudi nekatere gorske poti in Kugyjeva učna pot v Nabrežini nad Trstom.

Ostali dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1520 je umrl švedski regent Sten Sture mlajši.

Leta 1576 se je Henrik Navarrski spreobrnil v rimskokatoliško vero in si na ta način zagotovil francoski prestol.

Leta 1782 je španska vojska premagala angleško in zavzela Minorco.

Leta 1788 se je rodil angleški premier Robert Peel.

Leta 1818 je po smrti švedskega kralja Karla XIII. novi kralj Švedske in Norveške postal Jean Baptiste Bernadotte, ki je bil nekdanji Napoleonov soborec in maršal.

Leta 1840 se je rodil Stevens Maxim, ameriško-angleški izumitelj. Njegov najpomembnejši izum je t. i. Maximova strojnica, prva popolnoma avtomatska strojnica. Umrl je leta 1916.

Leta 1840 se je rodil irski živinozdravnik in izumitelj John Boyd Dunlop. Leta 1888 je izdelal prvo pnevmatsko zračnico, skozi ventil napolnjeno z zrakom in zavarovano z zunanjim ovojem, ki je bil impregniran z gumo.

Leta 1846 je kot prvi časopis na zahodu ZDA začel izhajati The Oregon Spectator.

Leta 1859 je Aleksander Cuza združil Walahijo in Moldavijo. Nastala je Romunija, ki pa si je šele kasneje priključila Transilvanijo.

Leta 1878 se je rodil francoski začetnik avtomobilske industrije André Citroën.

Leta 1881 je bilo ustanovljeno mesto Phoenix, ameriška zvezna država Arizona.

Leta 1885 je belgijski kralj Leopold II. ustanovil Kongo kot svojo osebno posestvo.

Leta 1908 sta se rodili najbolj znani angleški siamski dvojčici Daisy in Violet Hilton. Umrli sta leta 1969.

Leta 1914 se je rodil angleški znanstvenik, dobitnik Nobelove nagrade, Alan Lloyd Hodgkin.

Leta 1915 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Robert Hofstadter.

Leta 1917 je bila sprejeta mehiška ustava, ki še vedno velja. Z njo je bila ustanovljena tudi federalna republika Mehika. Prav tako so oblast razdelili v tri veje – izvršno, sodno in zakonodajno.

Leta 1918 je nadporočnik Stephen Thompson kot prvi ameriški vojaški pilot sestrelil sovražnikovo letalo.

Leta 1919 se je rodil grški politik Andreas Papandreu.

Leta 1922 sta DeWitt in Lila Wallace izdala prvo številko časnika Reader's Digest.

Leta 1924 je Kraljevski observatorij Greenwich začel oddajati urni signal.

Leta 1933 so v San Franciscu začeli graditi znameniti most Golden Gate - Zlata vrata, ki je bil dokončno zgrajen leta 1937, dolg pa je 2.725 metrov. Pomeni naravni vhod s Tihega oceana v zaliv San Francisco. Ime je celotni zaliv dobil med kalifornijsko zlato mrzlico leta 1849.

Leta 1944 je umrl avstrijski trgovec, alpinist in pisatelj Julius Kugy. Velja za najbolj sistematičnega raziskovalca Julijskih Alp. Znano je njegovo delo Iz življenja gornika.

Leta 1958 je bil Gamel Abdel Naser nominiran za prvega predsednika Združene arabske republike.

Leta 1958 so ameriške letalske enote ob obali mesta Savannah, ameriška zvezna država Georgia, izgubile jedrsko bombo, znano kot Tybee Bomb. Bombe niso nikoli našli.

Leta 1961 je prvič izšel časopis The Sunday Telegraph.

Leta 1971 sta se ameriška vesoljca A. Shepard in E. Mitchell z Apollom 14 spustila na površino Lune.

Leta 1972 se je rodila danska prestolonaslednica Mary.

Leta 1974 so Američani prejeli prve posnetke Venere, ki jih je naredila sonda Mariner 10. Izstrelili so jo že leta 1973.

Leta 1988 so Manuela Noriego obtožili pranja denarja in tihotapljenja mamil.

Leta 1988 je angleško združenje Comic Relief prvič priredilo t. i. dan rdečih noskov. Že prvi dan so zbrali 15 milijonov funtov za dobrodelne namene.

Leta 1991 je sodišče v ameriški zvezni državi Michigan dr. Jacku Kevorkianu prepovedalo, da bi pomagal pri samomorih.

Leta 1994 je bilo v srbskem obstreljevanju Markovega trga v Sarajevu ubitih 68 ljudi.

Leta 1997 so tri velike švicarske banke objavile, da so ustanovile sklad, v katerem je 71 milijonov dolarjev namenjenih preživelim holokavstva in njihovim družinam.

Leta 1999 je bil Mike Tyson obsojen na enoletno zaporno kazen, ker je 31. avgusta 1998 napadel dva človeka.

Leta 2001 sta Tom Cruise in Nicole Kidman objavila, da se razhajata.

Leta 2003 je Colin Powell v Varnostnem svetu OZN-a govoril o ameriškem napadu na Irak.

Leta 2004 se je v zalivu Morecamble v Veliki Britaniji utopilo 23 Kitajcev. Nesreča se je zgodila potem, ko se je več čolnov, medtem ko je plima naraščala, zaletelo. Reševalci so iz morja potegnili 21 trupel.

Leta 2004 so uporniki zavzeli mesto Gonaïves. Tako se je začel upor na Haitiju.

Leta 2005 je umrl predsednik Toga Gnassingbe Eyadema.