Na Ekonomski fakulteti je diplomiral iz ekonomije na prvi stopnji. Najprej je delal na Urbanističnem institutu, kjer se je ukvarjal z okoljevarstvenimi vprašanji, prostorskim planiranjem in urbanizmom. Poleg svojega rednega dela je bil 15 let urednik Revije 2000 in več let glavni urednik revije Tretji dan.

Skupaj s sodelavci je marca 1989 ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Na prvem kongresu stranke je bil izvoljen za predsednika. To funkcijo je opravljal vse do leta 2000, ko se je stranka združila s Slovensko ljudsko stranko.

Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je SKD dosegla najboljši rezultat v zmagoviti koaliciji Demos, zato je v skladu s koalicijskim dogovorom Peterletu pripadlo mesto predsednika vlade, kar je postal 16. maja 1990. V času, ko je bil premier, je Slovenija postala samostojna, preživela je osamosvojitveno vojno in dosegla mednarodno priznanje. Leta 1992 pa je Demos zaradi notranjih nasprotij razpadel in ko je 14. maja 1992 skupščina izglasovala nezaupnico vladi, je Peterleta nasledil Janez Drnovšek.

Po drugih volitvah leta 1992 je postal podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Leta 1994 je po parafiranju oglejskega sporazuma z Italijo in odzivov javnosti ter po njegovem mnenju nedopustne reakcije LDS v znamenje protesta odstopil in ponovno zavzel svoje poslansko mesto. Po volitvah 1996 je v parlamentu prevzel vodenje parlamentarne komisije za evropske zadeve. 15. aprila 2000 je bil izvoljen za podpredsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke.

V vladi dr. Andreja Bajuka je ponovno postal zunanji minister. Skupaj s predsednikom vlade je avgusta 2000 zaradi nasprotovanja predsedstvu združene stranke SLS+SKD, ki ni upoštevalo izidov referenduma o volilnem sistemu, ustanovil Novo Slovenijo (NSi) – krščansko ljudsko stranko. Po splošnih volitvah oktobra 2000 je bil ponovno izvoljen za poslanca v državnem zboru. Postal je član več odborov: za zunanjo politiko, za obrambo, slovenskega dela pridružitvenega parlamentarnega odbora in ustavne komisije. Marca 2001 je bil izvoljen za predsednika Komisije za evropske zadeve. Na kongresu Nove Slovenija je bil novembra 2001 izvoljen za predsednika sveta stranke.

Februarja 2002 je bil izvoljen za predstavnika Slovenije v Konvenciji o prihodnosti Evropske unije, ki je pripravljala ustavo EU-ja. 15. aprila 2002 je postal član predsedstva Konvencije, kjer je zastopal 13 takratnih držav kandidatk. Bralci tednika European Voice so to izbrali za "Evropski dosežek leta 2003".

Na volitvah v Evropski parlament leta 2004 sta tako njegova stranka NSi kot tudi on prejela največ glasov, tako da trenutno opravlja funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu. Poročen je z Branko Berkopec. Z otroki Nežo, Ožbejem in Meto živijo v Ljubljani. Govori nemško, angleško, francosko in rusko, pasivno pa tudi italijansko. Poleg tega je tudi častni predsednik Čebelarske zveze Slovenije.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1610 se je John Guy iz Bristola odpravil proti Novi Fundlandiji.

Leta 1687 je Isaac Newton izdal svoje delo Philosophiae naturalis principia mathematica, v katerem je postavil temelje mehanike.

Leta 1811 se je na pobudo Simona Bolivarja začel kongres zastopnikov sedmih venezuelskih provinc v Caracasu, kjer so razglasili popolno neodvisnost Venezuele. Tako je Venezuela kot prva južnoameriška država razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1830 je Francija zasedla Alžirijo.

Leta 1857 se je v Wiederanu rodila Klara Zetkin. Kljub nasprotovanju Stalinu je od leta 1924 živela največ v Moskvi, kjer je vodila ženski sekretariat tretje internacionale. Nemška revolucionarna levica, ki se je zbirala okoli Karla Liebknechta, pridružili so se ji Roza Luxemburg, Klara Zetkin in Fran Mehring je leta 1916 ustanovila revolucionarno organizacijo “Spartakova zveza”. Ime je dobila po voditelju upornih sužnjev v starem Rimu. Že 27. januarja so izdali prvo številko glasila “Spartakova pisma”, ki je med vojaki in delavci širilo proti vojno propagando. Klara Zetkin je umrla 20. 6. 1933 v Arhangelsku.

Leta 1865 je William Booth ustanovil dobrodelno organizacijo Salvation Army.

Leta 1865 je v Angliji začela veljati prva omejitev hitrosti na svetu.

Leta 1884 je Nemčija osvojila Kamerun.

Leta 1911 se je rodil francoski politik in predsednik George Pompidou. Francoski predsednik je bil v letih 1969 do 1974. Po njem imenujemo pariško znanstveno in umetnostno ustanovo. Umrl je leta 1974.

Leta 1932 je Antonio de Oliveira Salazar, dotedanji finančni minister portugalske vlade, je postal predsednik vlade. S popolnim absolutizmom in terorjem je bil na oblasti do leta 1968. Ukinil je politične stranke in vse demokratične svoboščine . Med špansko državljansko vojno je podpiral Franca, v drugi svetovni vojni je bila Portugalska nevtralna, a je podpirala sile osi, vse do trenutka, ko je postalo jasno, da bodo poražene.

Leta 1940 sta Velika Britanija in vichyjska Francija pretrgali diplomatske odnose.

Leta 1941 so nemške enote prišle do reke Dnjepr.

Leta 1943 se je začela ena največjih bitk v drugi svetovni vojni, bitka pri Kursku. To je bil tankovski spopad med nemškimi silami in sovjetsko Rdečo armado. Bitka se je končala 15. julija. Hitler je ukazal uničenje pomembnega železniškega križišča Kursk. Rdeča armada se je pripravljala na protiofenzivo, ki jo je začela 40 minut pred začetkom nemške ofenzive. Silovito so obstreljevali nemške položaje in Nemce oslabili. Sovjeti so s protiofenzivo začeli 12. julija in tako se je začela največja tankovska bitka v zgodovini. V njej so Nemci izgubili 70.000 mož, 1500 tankov in 1000 letal. Bitka pri Kursku velja za pomemben preobrat v drugi svetovni vojni.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila Minsk.

Leta 1946 so na modni reviji v Parizu prvič predstavili dvodelne kopalke, ki so jih poimenovali po otočju Bikini – bikini.

Leta 1950 so se v korejski vojni prvič spopadle severnokorejske in ameriške enote.

Leta 1950 je izraelski kneset izglasoval zakon, po katerem imajo vsi Judje pravico do priselitve v Izrael.

Leta 1951 je William Bradford Shockley izumil spojni tranzistor.

Leta 1962 je na podlagi izidov referenduma, kjer se je kar 99,97 % Alžircev odločilo za samostojnost, francoski predsednik Charles de Gaulle razglasil neodvisnost te francoske kolonije.

Leta 1970 je ob strmoglavljenju kanadskega DC-8 pri Torontu umrlo 108 ljudi.

Leta 1975 so Zelenortski otoki postali neodvisna država.

Leta 1998 je Japonska proti Marsu izstrelila raziskovalno sondo.