Napoelon Bonaparte se je rodil na Korziki leta 1769.

Med francosko revolucijo je bil general, v francoski republiki prvi konzul, od leta 1804 do 1814 pa francoski cesar.

Največji vzpon je dosegel v času med letoma 1809 do 1812, ko je bila v njegovem cesarstvu skoraj polovica Evrope.

Prevrat se je zgodil leta 1812 po neuspešnem pohodu v Rusijo, ko je v ruskem zimi umrlo ogromno francoskih vojakov. Po porazu pri Leipzigu in vdoru koalicisjkih sil v Francijo je bil izgan na Elbo, od koder je pobegnil in se leta

1815 za 100 dni vrnil na oblast. Pri Waterlooju so ga angleške in pruske sile ponovno premagale ter ga izgnale na otok Sv. Helena v Atlantskem oceanu.

Skupaj z Engelsom sta napisala Komunistični manifest, znano je tudi njegovo delo Kapital. Sodeloval je v prvi revolucionarni organizaciji delavskega razreda, Zvezi komunistov in v prvi internacionali, ustanovljeni leta 1864 v Londonu.

Leta 1833
se je rodil nemški jezikoslovec August Fick, ki je izdelal prvo izčrpno študijo besednjaka indoevropskih jezikov.

Leta 1846
se je rodil veliki poljski pisatelj Henryk Sienkiewitz. Za svoje literarno delo je leta 1905 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1891
so v New Yorku odprli koncertno dvorano Carnegie Hall.

Leta 1899
se je rodil rusko-ameriški pisatelj, pesnik in dramatik Vladimir Nabokov. Napisal je romane Lolita, Mašenka, Smeh v temi.

Leta 1922
so v Chicagu v neki ford T vgradili prvi avtoradio.

Leta 1945
je bila v osvobojeni Ajdovščini na seji SNOS-a ustanovljena in zaprisežena slovenska vlada. Predsednik je postal Boris Kidrič.

Leta 1949
je bil z mednarodno pogodbo ustanovljen Svet Evrope s sedežem v Strasbourgu. To je bilo prvo organizirano gibanje za združitev Evrope.

Leta 1955
so trije visoki komisarji objavili prenehanje okupacijskega statuta za Zvezno republiko Nemčijo in zvezna vlada je ta dan razglasila za dan suverenosti.

Leta 1981
je umrl voditelj Ire Bobby Sands, potem ko je 66 dni v zaporu gladovno stavkal.

Leta 1997
je umrl slovenski gledališki in filmski igralec Lojze Rozman.