William H. Dobelle je bil eden izmed ustanoviteljev ameriškega inštituta za medicinske in biološke raziskave in inženiring. Foto:
William H. Dobelle je bil eden izmed ustanoviteljev ameriškega inštituta za medicinske in biološke raziskave in inženiring. Foto:
Naprava za umetni vid
Dobellova ekipa je izumila možganski vsadek, ki je slikal vizualni prostor pred slepim človekom in ga prenašal v njegove možgane. Foto: EPA
Francoise-Athénaïs, markiza de Montespan
Markiza de Montespan je bila dolgo let ljubica Sončnega kralja.
Denis Diderot
Diderot je bil eden od enciklopedistov.
Hortense de Beauharnais
Belgijska kraljica je bila mati Napoleona III.
Hitra hrana McDonald's je znana po vsem svetu. Foto: EPA
Leta 1908 se je Bolgarija odcepila od Otomanskega cesarstva. Foto: EPA
Vaclav Havel
Havel se je rodil 5. oktobra 1936. Foto: EPA
Konference neuvrščenih v Kairu se je udeležil tudi Tito. Foto: EPA
Solomon Lefschetz
Pri trinajstih se je srečal z geometrijo in jo popolnoma vzljubil.
Paris in Nicky Hilton
Nicky Hilton je mlajša od dedinj Hiltonovega imperija. Foto: EPA
Ahmed Kadirov
Kadirov je bil za predsednika Čečenije izvoljen leta 2003. Foto: EPA

Rodil se je 24. oktobra 1941. Pri 13 letih je naredil izboljšave na umetnem kolku in jih patentiral. Leto kasneje je začel obiskovati kolidž.

Diplomiral in magistriral je na univerzi Johna Hopkinsa, kjer je nato delal pri razvoju medicinskih testov. Na univerzi Utah je doktoriral iz nevropsihologije. Nato je postal izredni direktor na inštitutu za biomedicinske raziskave na univerzi Utah in direktor oddelka za umetne organe na kolumbijskem prezbiterijskem medicinskem centru. Poleg tega je bil eden izmed ustanoviteljev ameriškega inštituta za medicinske in biološke raziskave in inženiring.

Leta 1983 je kupil Avery Laboratories, kjer je delal pri izdelavi modelov umetnega srca in očesa. Averyjev prenosni dihalni pacemaker uporabljajo pri pacientih tetraplegikih, pri tistih, ki trpijo za centralno apnejo in drugimi težavami z dihanjem.

Dobelle je bil tudi izvršni direktor in direktor upravnega odbora inštituta Doubelle, na katerem so se ukvarjali s tem, kako ustvariti umetni vid slepim. Njegova ekipa je izumila možganski vsadek, ki je slikal vizualni prostor pred slepim človekom in ga prenašal v njegove možgane, in sicer v predel možganov, določenih za vid, ter na ta način omogočil pacientu, da je videl obrise predmetov.

Dobelle je bil za svoje izume in raziskave na področju medicine, predvsem na področju slepote, leta 2003 nominiran za Nobelovo nagrado za medicino.

Nekaj časa je svoje raziskave zapustil in vstopil v politiko. Delal je za republikansko stranko Marylanda. Vodil je dve odpravi v Južno Ameriko. Sicer pa je Dobelle nekaj časa delal na kitolovki in kot mehanik pri Porscheju.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 877 je umrl nemški svetorimski cesar Karel Plešasti.

Leta 1056 je umrl svetorimski vladar Henrik III.

Leta 1214 je umrl kralj Alfonso VIII. Kastiljski.

Leta 1285 je umrl francoski kralj Filip III.

Leta 1520 se je rodil italijanski kardinal Alessandro Farnese.

Leta 1582 današnji dan zaradi uvedbe gregorijanskega koledarja ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1641 se je rodila Francoise-Athénaïs, markiza de Montespan, ljubica francoskega kralja Ludvika XIV.

Leta 1658 se je rodila Mary Modenska, žena kralja Jamesa II. Angleškega.

Leta 1665 je bila ustanovljena univerza v Kielu.

Leta 1713 se je rodil francoski filozof in enciklopedist Denis Diderot.

Leta 1714 je umrl japonski filozof Kaibara.

Leta 1732 se je rodil angleški astronom in duhovnik sir Nevil Maskelyne.

Leta 1781 se je rodil češki matematik in filozof Bernard Bolzano.

Leta 1796 je v t. i. napoleonskih vojnah Španija napovedala vojno Veliki Britaniji.

Leta 1829 se je rodil 21. predsednik Združenih držav Amerike Chester Alan Arthur.

Leta 1837 je umrla nizozemska kraljica Hortense de Beauharnais. Hortense je bila tudi mati vladarja Napoleona III.

Leta 1864 je bila Kalkuta zaradi hudega ciklona skorajda povsem uničena. Umrlo je 60 tisoč ljudi.

Leta 1879 se je rodil ameriški patolog Francis Peyton Rous, ki je prejel Nobelovo nagrado leta 1966.

Leta 1880 je umrl angleški astronom William Lassell.

Leta 1881 se je rodil slovenski matematik Fran Jeran.

Leta 1882 se je rodil ameriški raketni strokovnjak Robert Hutchins Goddard.

Leta 1902 se je rodil ameriški podjetnik in ustanovitelj verige hitre prehrane McDonald's Ray Arthur Kroc.

Leta 1903 se je rodil ameriški geofizik M. King Hubbert.

Leta 1908 je Avstrija po tridesetletni okupaciji razglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. Po berlinskem kongresu leta 1878 je Avstrija okupirala Bosno. Socialni in politični nemiri v deželi so zahtevali, da se reši njen mednarodnopravni položaj. Ob naraščajoči krizi dualizma je nastal načrt, da se združijo južnoslovanski narodi pod Habsburžani. Avstro-Ogrsko je v imperialističnih težnjah podpirala Nemčija, zato je lahko leta 1908 brez ovir anektirala Bosno in Hercegovino. Nastala je ostra zunanjepolitična kriza, toda leta 1909 so njihovo dejanje priznale vse velesile.

Leta 1908 se je Bolgarija odcepila od Otomanskega cesarstva in postala neodvisna. Ferdinand I. Bolgarski pa je postal car.

Leta 1910 so na Portugalskem zrušili kraljevino.

Leta 1915 je Bolgarija vstopila v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil.

Leta 1925 se je začela konferenca v Locarnu.

Leta 1930 je britansko letalo Airship R101 na svoji prvi vožnji strmoglavilo v Franciji. Namenjeno je bilo v Indijo.

Leta 1936 se je rodil češki predsednik in pisatelj Václav Havel.

Leta 1939 sta ZSSR in Latvija podpisali pakt o vzajemni pomoči.

Leta 1941 se je rodil argentinski predsednik Eduardo Duhalde.

Leta 1953 je bilo prvo dokumentirano srečanje Anonimnih narkomanov.

Leta 1954 je bil v Londonu podpisan memorandum o Trstu in razdelitvi cone A in B. Ta je predvideval ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja, cona B in del cone A je dobila v upravo Jugoslavija, večji del cone A s Trstom pa je pripadel Italiji.

Leta 1964 se je v Kairu začela druga konferenca voditeljev držav in vlad neuvrščenih. Jugoslovansko delegacijo je vodil Tito.

Leta 1968 so se na Severnem Irskem začeli spopadi med katoličani in protestanti.

Leta 1969 je umrl ameriški zoolog in citolog Theophilus Shickel Painter.

Leta 1969 je kubanski ubežnik s sovjetskim vojnim reaktivnim letalom pristal v ZDA in povzročil veliko zaskrbljenost med Američani o varnosti njihovega zračnega prostora.

Leta 1970 je bil v Montrealu ugrabljen britanski komisar za trgovino James Cross. Ugrabila ga je teroristična skupina FLQ.

Leta 1973 so predstavniki evropskih držav podpisali sporazum o patentih.

Leta 1972 je umrl ameriški matematik Solomon Lefschetz.

Leta 1974 je IRA podtaknila bombo v pubu Guildford. V eksploziji je bilo ubitih pet ljudi, 65 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1974 Američan David Kunst je po štirih letih končal svoj sprehod okoli sveta in tako postal prvi človek, ki mu je uspelo.

Leta 1976 je umrl norveški kemik Lars Onsager.

Leta 1983 se je rodila mlajša od dedinj hotelske verige Hilton, Nicky Hilton.

Leta 1984 je Marc Garneau postal prvi Kanadčan v vesolju. V vesolje je potoval na vesoljskem plovilu Challenger.

Leta 1989 je dalajlama dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1991 je pri vzletu v Džakarti strmoglavilo indonezijsko vojaško transportno letalo. V zrušenju letala je bilo ubitih 137 ljudi.

Leta 1994 je v Švici približno 50 članov sekte Sončni tempelj izvedlo skupinski samomor.

Leta 2000 so masovne demonstracije v Beogradu privedle do tega, da je Slobodan Milošević odstopil kot predsednik države.

Leta 2001 je v ZDA umrl prvi človek, ki je prejel z antraksom okuženo pošiljko.

Leta 2003 je bil za predsednika Čečenije izvoljen Ahmed Abdulkhamidovič Kadirov.

Leta 2004 je umrl novozelandski fizik Maurice Wilkins, ki je za svoje znanstveno delo prejel Nobelovo nagrado.