Franciji in Navarri je vladal od 14. maja leta 1643 do svoje smrti 1. septembra 1715. Razvil je zgleden model evropske absolutistično-centralistične oblasti. Odpravil je nantski edikt in s tem iz države pregnal veliko hugenotov, hkrati pa nastopil proti janzenistom.

Cilj njegove zunanje politike sta bila prevlada Francije v Evropi in ustavitev habsburške sile. To mu je uspelo v devolucijski in nizozemski vojni. V pfalški nasledstveni vojni pa je vseeno ostal brez novih ozemelj.

Po vojni med Španijo in Francijo je Mazarin, ki je vladal namesto mladega Ludvika XIV., prisilil Španijo, da je podpisala pirenejski mir (1659). Francija je s tem mirom dosegla nekaj ozemlja na jugu, trdno mejo v Pirenejih in ženitno pogodbo med Ludvikom XIV. in najstarejšo hčerko španskega kralja Filipa IV.

Po Mazarinovi smrti (1661) je prišel na oblast Ludvik XIV. ter nadaljeval absolutistično politiko svojih predhodnikov. Obnovil je vladarske predpravice, odpravil položaj prvega ministra, visoko plemstvo je zadolžil za razne službe na dvoru ali pa mu je dajal denarno podporo, tako da je postalo popolnoma odvisno od njegove milosti, ter utrjeval svoj položaj kralja po božji pravici.

V Franciji je bilo za časa vladanja Ludvika XIV. zelo malo uporov: nobenega med plemiči, en protestantski upor in nekaj kmečkih uporov. Namesto tega je kralj spodbujal vero v svoj polbožanski položaj.

Večina monarhov celinske Evrope je imela Ludvika za mojstra vladarskih veščin, a tudi njegova vladavina ni bila popolna. Za vsem njegovim bliščem in državniškimi uspehi so se skrivali problemi v notranji strukturi države, duhovna nesvoboda, razmajane državne finance in nazadovanje v gospodarstvu.

Ob gradnji palače v Versaillesu je postala Ludvikova moč očitna, kazala se je tudi v pravilih vedenja in življenja na dvoru. Ludvik je spet vpeljal intendante ter z njimi okrepil civilno oblast ter tako posegal v vsakdanje življenje navadnih ljudi. Vsi so imeli natančno predpisana oblačila, plače, vedenje in verovanje.

Moč Ludvika XIV. je postala absolutna - države ni delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti. Absolutizem je bil najbolj viden v vojaških zadevah. Francija je utrdila meje in se bolj zavarovala pred tujimi vpadi, za kar pa je bila potrebna vedno večja armada. Do leta 1696 je bilo francoskih vojakov že več kot duhovnikov in vsak četrti podložnik Ludvika XIV. je bil vpoklican.

V bojih z Vilijamom Oranskim iz Nizozemske je bila Ludvikova vojska večkrat poražena, kar je povzročilo, da je bila v državni blagajni vedno večja luknja na račun obrambe. S pomanjkanjem denarja pa so bili vedno bolj nezadovoljni vsi državljani, ki so si po smrti kralja oddahnili.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 394 je vojska vzhodnorimskega cesarja Teodozija I. premagala Ivgenija v bitki pri reki Frigid (danes potok Hubelj v Vipavi).

Leta 1568 se je v Stilu v Kalabriji rodil italijanski dominikanec in filozof Tommaso Campanella. Bil je zelo naklonjen cerkvi, podpiral je papeževo vrhovno oblast v vseh nacionalnih državah. Zaradi domnevne zarote proti španski oblasti v Neaplju ga je inkvizicija za nekaj časa zaprla. Zanj je bila Cerkev protiutež individualizmu in egoizmu. Njegovo najbolj znano delo je Država sonca iz leta 1602. Campanella je umrl 21. maja 1639 v Parizu.

Leta 1600 je angleška kraljica Elizabeta I. ustanovila Vzhodnoindijsko družbo. S tem je postavila temelje angleškemu kolonialnemu imperiju. Elizabeta I. je bila hči Henrika VIII. in Ane Boleyn. Bila je velika podpornica protestantizma, Cerkev je razglasila za državno, zato jo je papež izobčil. V kulturnem in gospodarskem življenju je Anglija doživela razcvet – to dobo imenujemo elizabetinska doba.

Leta 1844 je bilo ustanovljeno Historično društvo za Kranjsko.

Leta 1847 se je rodil ameriški izobčenec Jesse Woodson James.

Leta 1857 je umrl francoski filozof Isidore Marie Auguste Francois Xavier Comte, utemeljitelj pozitivizma in sociologije kot znanosti.

Leta 1896 se je rodil slovenski matematik Ivo Lah.

Leta 1902 je umrl nemški patolog in politik Rudolf Ludwig Karl Virchow.

Leta 1905 je bilo konec japonsko-ruske vojne.

Leta 1906 je umrl avstrijski fizik in filozof Ludwig Edward Boltzmann.

Leta 1914 je od 5. do 12. septembra potekala znamenita bitka na Marni, kjer so se spopadle nemške in francoske vojaške sile. V bitki so se izjalovili nemški vojni načrti. Pomenila je preobrat v prvi svetovni vojni. Po bitki na Marni so se nasprotniki, nemška armada in britanske ekspedicijske sile vkopali v prve strelske jarke prve svetovne vojne. Zahodna fronta se je utrdila od švicarske meje do morske obale, kar je pokopalo upanje na naglo zmago.

Leta 1929 se je rodil ruski vesoljec Andrijan Grigorjevič Nikolajev.

Leta 1930 je posebno fašistično sodišče v Trstu na smrt obsodilo slovenske narodne revolucionarje Ferda Bidovca, Franeta Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valentinčiča.

Leta 1942 je kapituliralo rusko mesto Novorosijsk.

Leta 1944 so Nizozemska, Belgija in Luksemburg podpisale sporazum o t. i. območju Beneluks.

Leta 1944 je Sovjetska zveza napovedala vojno Bolgariji.

Leta 1972 je skupina palestinskih komandosov na olimpijskih igrah v Münchnu napadla izraelsko športno moštvo. V olimpijski vasi so ubili dva športnika, druge pa zadržali kot talce. V tragediji, ki je sledila na letališču, je umrlo še 18 oseb. Tragedija se je začela tik pred zoro, ko je osem zakrinkanih teroristov preplezalo ograjo okrog olimpijske vasi. Vdrli so v spalnico, kjer so bili izraelski športniki. Grozili so, da bodo ubili vse, če ne bo izpuščenih 200 arabskih gverilcev. Igre so se kljub tragediji po enodnevni prekinitvi nadaljevale.

Leta 1973 se je v Alžiru začela 4. vrhunska konferenca neuvrščenih držav. Udeležilo se je je 75 udeležencev s pravico glasovanja, devet opazovalcev in trije gostje.

Leta 1995 je Francija začela izvajati podzemne jedrske poskuse na atolu Mururoa, kar je svetovna javnost ostro obsodila. Skupine okoljevarstvenikov so na Tahitiju protestirale dva dni.

Leta 1997 je v Kalkuti v Indiji umrla Nobelova nagrajenka za mir mati Tereza. Rodila se je 27. avgusta v Skopju s pravim imenom Agnes Gonxha Bojaxhiu. V Kalkuti je leta 1950 ustanovila družbo Misionarske sestre. Umrla je 5. septembra v Kalkuti v Indiji. Nobelovo nagrado za mir je prejela leta 1979.