George W. Bush se je rodil staršema Georgeu H. W. Bushu, nekdanjemu predsedniku ZDA, in Barbari Bush. Poleg Jeba, guvernerja ameriške zvezne države Florida, ima še dva mlajša brata, Neila in Martina, ter sestro Dorothy. Imel je še eno sestro, Robin, ki je leta 1953 umrla zaradi levkemije.

George je od septembra 1961 do junija 1964 obiskoval Philipsovo akademijo v Andovru, od septembra 1964 do maja 1968 pa Univerzo Yale. Po diplomi na Yalu se je vpisal v Teksaško narodno zračno obrambo, kjer je služil med leti 1968 in 1973.

Leta 1973 se je vpisal na Harvardovo poslovno šolo. Septembra 1976 so ga policisti aretirali in oglobili, ker je vozil pod vplivom alkohola. Novico o aretaciji so znova objavili pet dni pred predsedniškimi volitvami leta 2000.

Leta 1977 se je poročil z Lauro Welch, s katero imata dva otroka, dvojčici Barbaro in Jenno Bush, ki sta se rodili 1981. Leta 1986 je zapustil episkopsko cerkev in postal metodist. Bush je leta 1978 kandidiral za sedež v ameriškem predstavniškem domu, a je izgubil proti tekmecu Kentu Hanceu iz demokratskih vrst.

Svojo kariero je leta 1979 začel v naftni industriji, ko je ustanovil podjetje Arbusto Energy, družbo za raziskovanje nafte in bencina. Denar je dobil še iz svojega študentskega proračuna in od investitorjev. Leta kasneje je na ta račun dobil ogromno kritik, ker je denar za to prispevala tudi bin Ladnova družina. Po sodelovanju v očetovi predsedniški kampanji leta 1988 mu je prijatelj William DeWitt ml. povedal, da namerava Eddie Chiles, še eden od Bushevih številnih prijateljev, prodati baseballsko moštvo Texas Rangers. Aprila 1989 je Bush zbral skupino investitorjev, prijateljev svojega očeta, ki so kupili 86 odstotkov tega moštva za 75 milijonov dolarjev. Bush je vložil v projekt 606.302 dolarjev, kar 500.000 dolarjev pa je bilo sposojenih v banki.

Do leta 1994 je deloval kot glavni zastopnik Rangersov, potem pa je bil izvoljen za teksaškega guvernerja. Na to funkcijo je bil ponovno izvoljen leta 1998 in tako postal prvi guverner, ki je bil izvoljen dvakrat zapored. Med zakoni, ki jih je uvedel, je še posebej izstopala uvedba smrtne kazni. Med opravljanjem službe je lastnoročno podpisal 152 smrtnih kazni.

Med predsedniško kampanjo leta 2000 je napovedal mnoge ukrepe. Zavzemal se je za versko čaščenje boga, zmanjšanje davkov, uvedbo izobraževalnih bonov, podpiral je vrtanje nafte v arktični pokrajini in preoblikovanje vojske ...

Leta 2001 je na volitvah zmagal v enem najtesnejših dvobojev v zgodovini ameriških volitev, ko je premagal kandidata Demokratske stranke Ala Gorea v 30 od 50 zveznih držav za pet elektorskih glasov. Gore je osvojil večino glasov celotnega prebivalstva za prib. 540,000 glasov. To so bile prve volitve od leta 1888, da je kandidat izgubil volitve, pa čeprav je osvojil več glasov od tekmeca.

Volitve na Floridi, ki so odločale o celotni situaciji, so bile izredno izenačene. Bush je v tej državi zmagal za samo 0,1odstotka. Tarče kritikov so bili še posebej nekateri ljudje in volilni avtomati, ki niso dovolili ponovne izbire. Po odločitvi sodnikov je Al Gore decembra 2001 priznal poraz.

Njegov prvi mandat sta zaznamovali predvsem dve vojni, ki jih je sprožil Bush zaradi 11. septembra. Prvo vojno so ZDA napovedale kmalu po tem datumu in sicer proti Afganistanu. Iz države so želele izgnati talibane, ki naj bi skrivali Osamo bin Ladna. Vojaška akcija je imela precej mednarodnih zaveznikov, tako da je talibanski režim kmalu po napadu propadel. Marca 2004 pa je padel še Irak.

Na predsedniških volitvah 2004 se je potegoval za svoj drugi mandat. Z 286 elektorskimi glasovi je premagal demokratskega kandidata Johna Kerryja, ki jih je zbral 252. Njegov drugi mandat se bo končal leta 2009.

Drugi dogodki na današni dan ...

Leta 1415 je bil na grmadi sežgan češki reformator, rektor praške univerze, ki je razširjal kritiko o cerkvenih razmerah, Jan Hus. Papež ga je leta 1410 izobčil. Cesar Sigismund mu je zagotovil svobodno pot na konstanški koncil. Tam pa je bil obsojen in sežgan kot heretik. Njegova smrt leta 1415 je razvnela husitske vojne, ki so se končale šele leta 1436. Jan Hus je utemeljil še zdaj veljavna pravila češke ortografije. Na njegov nauk so Čehi navezovali svoj odpor proti tujerodni (nemški) oblasti, kar je bil tudi razlog za nedeljeno podporo češkega plemstva, ki so jo Husu izkazali s podpisom protesta jeseni 1415 in ki jo je podpisalo kar 452 plemičev. Husitstva s smrtjo Jana Husa ni bilo konec. Husitsko gibanje se je glede na ostrino zahtev delilo na zmernejše utrakviste (tej skupini je pripadalo češko plemstvo) in radikalnejše taborite (ime so dobili po husitski utrdbi Tabor, zastopali pa so tudi izrazito protifevdalne ideje), ki jih je leta 1434 premagala združena katoliško-utrakvistična vojska pri Lipanah.

Leta 1483 je bil Richard III. okronan za angleškega kralja.

Leta 1535 so v Londonu obglavili angleškega državnika in humanista Thomasa Mora, ki je zaradi nasprotovanja ločitvi Henrika VIII. od Katarine Aragonske zašel v nemilost.

Leta 1609 je Bohemija (Češka) dobila versko svobodo.

Leta 1785 je bil v Združenih državah Amerike dolar izbran za ime valute.

Leta 1799 je 25.000-glava armada Randžita Singha začela svoj pohod proti Lahoreju.

Leta 1801 je francosko ladjevje pri Algecirasu premagalo britansko mornarico.

Leta 1845 se je v Zavrhu pod Šmarno goro rodil glasbenik, planinski organizator in duhovnik Jakob Aljaž. Pospeševal je gradnjo planinskih koč in poti po Julijcih. Na Triglavu je dal postaviti po njem imenovan stolp. Med številnimi skladbami je uglasbil pesem Triglav, moj dom. Zbiral je pesmi za slovensko pesmarico, ki jo je Mohorjeva družba izdala v dveh zvezkih. Umrl je 4. maja 1927.

Leta 1854 se je v Jacksonu (Michigan, ZDA) začela prva konvencija Republikanske stranke.

Leta 1885 je Louis Pasteur prvič uporabil cepivo proti steklini.

Leta 1886 se je rodil slovenski letalec Edvard Rusjan.

Leta 1908 se je Robert Peary odpravil proti Severnemu tečaju.

Leta 1917 so arabske čete pod vodstvom Lawrenca Arabskega zasedle Akabo.

Leta 1919 je britanski zrakoplov R-34 pristal v New Yorku in tako postal prvi zrakoplov, ki je preletel Atlantik.

Leta 1927 so v Rimu potrdili sklepe fašistov, ki so jih sprejeli 12. junija, o odpravi vseh manjšinskih pravic Slovencev in Hrvatov v Furlaniji Julijski krajini. Prepovedali so uporabo obeh jezikov, razpuščena so bila društva in organizacije, njihovo imetje je bilo izročeno državnim ustanovam.

Leta 1935 se je rodil tibetanski dalajlama Lhamo Thondup, z drugim imenom Tenzin Gyatso.

Leta 1939 so v Nemčiji zaprli še zadnja judovska podjetja.

Leta 1950 sta Poljska in NDR v Zgorzelcu podpisali sporazum, ki je potrdil novo mejo med državama na Odri in Nisi.

Leta 1964 je Malavi postal neodvisna država, dve leti kasneje pa je na današnji dan država postala republika.

Leta 1967 se je z napadom nigerijske vojske na Biafro, ki se je odcepila, začela državljanska vojna v Nigeriji. Državljanska vojna je trajala do leta 1970 in je zahtevala več kot milijon žrtev. Vojna se je končala s porazom Biafre.

Leta 1975 je otočje Komori razglasilo neodvisnost od Francije.

Leta 1988 je na severnomorski naftni ploščadi Piper Alpha izbruhnil požar, ki je terjal 167 žrtev.

Leta 2004 je umrl avstrijski predsednik Thomas Klestil.