Leta 1937 je k osi Berlin – Rim pristopila tudi Japonska. Foto: RTV SLO
Leta 1937 je k osi Berlin – Rim pristopila tudi Japonska. Foto: RTV SLO
Karel II.
Karel II. je prestol zapustil Filipu V., zaradi česar se je vnela vojna.
Charles Dow
Ameriški novinar in ekonomist Charles Dow se je rodil na današnji dan leta 1851.
Mahatma Gandhi
Gandhi je bil priprt zaradi vodenja protesta rudarjev.
Josip Broz Tito
Na današnji dan se je začel bombaški proces proti Titu. Foto: Cankarjev dom
Dwight D. Eisenhower
Eisenhower je bil dva mandata ameriški predsednik.
Generalna skupščina Združenih narodov je na današnji dan obsodila apartheid. Foto: EPA
Ronald Reagan
Reagan je na današnji dan drugič postal predsednik ZDA. Foto: EPA
Ringo Starr
Ringo Starr je bil član britanske skupine The Beatles. Foto: EPA
Hugo Chavez
Chavez je venezuelski predsednik postal leta 1998. Foto: Reuters
Winona Ryder
Winona je bila obsojena kraje v trgovini. Foto: EPA
Michael Bloomberg
Bloomberg je postal 108. župan New Yorka. Foto: EPA
Zgodilo se je 6. novembra ...

1937 je k osi Berlin – Rim pristopila tudi Japonska. Vse tri države so bile nezadovoljne z versajskim mirom, ki naj bi jim vzel preveč in dal premalo.

Že leta 1936 sta se Nemčija in Japonska povezali s protikominternovskim paktom, h kateremu je pristopila tudi Italija.

Zvezo sta Nemčija in Italija okrepili še s podpisom “železnega pakta”. Italija, Nemčija in Japonska so si lastile pravico do ponovne delitve sveta in interesnih območij.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1231 je umrl japonski vladar Cučimikado.

Leta 1406 je umrl papež Inocenc VII., katerega pravo ime je Cosimo de' Migliorati.

Leta 1479 se je rodila kastiljska kraljica Ivana Blazna, žena Filipa I. Kastiljskega.

Leta 1494 se je rodil turški sultan Sulejman I. V Evropi so ga imenovali Veličastni, zaradi sijaja njegovega dvora, njegovi podaniki pa kot Kanunija – Zakonodajalec. V njegovem času so namreč izdali veliko predpisov. Ko je bila njegoa moč največja, se je cesarstvo raztezalo od meje z Avstrijo do Jemna in od Maroka do Perzije. Najveličastnejšo zmago je dosegel leta 1526 v bitki pri Mohaču. Tam je porazil Ogre in prodrl leta 1529 vse do Dunaja, ki pa ga ni uspel zavzeti. Umrl je na vojaškem pohodu. Sulejman Veličastni je bil tudi pesnik in pokrovitelj umetnosti, v njegovem času je izredno napredoval tudi Carigrad, saj je bil naročnik številnih gradenj, med drugim tudi Sulejmanove mošeje.

Leta 1528 je, potem ko je njegova ladja nasedla, osvajalec Álvar Núñez Cabeza de Vaca postal prvi Evropejec, ki je stopil na teksaška tla.

Leta 1661 se je rodil španski kralj Habsburžan Karel II. Svoje kraljestvo je z oporoko – sam ni imel otrok - zapustil vnuku francoskega kralja Filipu V., toda Avstrija, Britanija in Nizozemska so se temu uprle in postavile svojega kandidata, avstrijskega Habsburžana, nadvojvodo Karla. Izbruhnila je španska nasledstvena vojna, ki je trajala od leta 1701 do 1714. Končala se je z utrechtskim mirom. Filip V. je ostal kralj Španije, vendar se je odrekel vsaki pravici do francoskega prestola in izgubil del španske posesti v Evropi. Po španski nasledstveni vojni se je zemljevid Evrope temeljito spremenil.

Leta 1676 je bila ustanovljena Knafljeva štipendija, ki je revnim slovenskim dijakom omogocila študij na Dunaju. Ustanovil jo je duhovnik slovenskega rodu Knafelj.

Leta 1789 je papež Pij VI. imenoval duhovnika Johna Carrolla za prvega rimskokatoliškega škofa v ZDA.

Leta 1836 je umrl francoski kralj Karel X.

Leta 1844 se je Dominikanska republika odcepila od Haitija in postala samostojna.

Leta 1851 se je rodil ameriški novinar in ekonomist Charles Dow.

Leta 1860 se je rodil poljski predsednik, pianist in skladatelj Ignace Paderewski.

Leta 1860 so za 16. ameriškega predsednika izvolili Abrahama Lincolna. Bil je prvi republikanski kandidat, ki je bil izvoljen za predsednika.

Leta 1861 je bil med ameriško državljansko vojno Jefferson Davis izvoljen za predsednika Konfederativnih držav Amerike.

Leta 1888 je na ameriških predsedniških volitvah večino glasov prebivalstva prejel demokrat Grover Cleveland, na volitvah pa je vseeno zmagal republikanec Benjamin Harrison, ki je prejel večje število elektorskih glasov.

Leta 1900 je bil na mesto ameriškega predsednika znova izvoljen republikanec William McKinley, ki je premagal demokrata Williama Jenningsa Bryana.

Leta 1913 je bil aretiran Mahatma Gandhi, ker je vodil protest indijskih rudarjev v Južnoafriški republiki.

Leta 1928 se je začel tako imenovani bombaški proces proti Josipu Brozu Titu in njegovim tovarišem. Pred aretacijo mu je policija podtaknila bombo in orožje. Obtožnica ga je bremenila ilegalnega revolucionarnega delovanja. Obtožen je bil na pet let zapora.

Leta 1928 je republikanec Herbert Hoover za las premagal demokrata Alfreda E. Smitha in postal ameriški predsednik.

Leta 1932 so nacisti kljub izgubi 34 sedežev na volitvah ostali največja stranka v nemškem reichstagu.

Leta 1943 so enote sovjetske vojske osvobodile ukrajinsko glavno mesto Kijev, ki je bilo pred tem dve leti pod nemško okupacijo.

Leta 1956 je bil na ameriških predsedniških volitvah znova izvoljen republikanec Dwight D. Eisenhower. Tako kot pri prvi izvolitvi je tudi tokrat premagal demokrata Adlaia E. Stevensona. Ike je bil od leta 1942 vrhovni poveljnik ameriški čet v Evropi, vodil pa je tudi iskrcanja v severni Afriki in na Siciliji. Nato je postal vrhovni poveljnik zavezniški ekspedicijskih čet v vojaškem pohodu v zahodno Evropo. 8. maja 1945 je sprejel kapitulacijo nemških čet. Kasneje je bil poveljnik zasedbenih čet v Nemčiji in nato vodja generalštaba v Washingtonu. Od leta 1950 do 1952 je bil poveljnik zveze Nato v Evropi.

Leta 1957 je Félix Gaillard postal ministrski predsednik Francije.

Leta 1962 je Generalna skupščina Združenih narodov obsodila južnoafriško politiko razlikovanja – apartheida. Vse članice OZN-ja je pozvala, da prekinejo vse vojaške in ekonomske stike z državo.

Leta 1963 je v Južnem Vietnamu, potem ko je bil 1. novembra v državnem prevratu ubit predsednik Ngo Dinh Diem, vodja pučistov general Dong Van Minh prevzel oblast.

Leta 1964 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec Hans von Euler-Chelpin.

Leta 1965 sta se Kuba in ZDA strinjali, da lahko Kubanci zapustijo Kubo in se preselijo v ZDA. Do leta 1971 je to možnost izkoristilo 250 tisoč Kubancev.

Leta 1968 so se začela pogajanja med ZDA in Vietnamom.

Leta 1971 je AEC testirala največjo vodikovo bombo, ki so jo naredili Američani. Tajno ime poskusa je bilo Cannikin, izvedli pa so ga na otoku Amchitka v Aleutih.

Leta 1971 je Greenpeace na Aleutih izvedel svojo prvo akcijo.

Leta 1975 se je začel mirovni pohod, ko je 300 tisoč neoboroženih Maročanov čakalo v Tarfaji na znak maroškega kralja Hassana II., da bi se podali v Zahodno Saharo.

Leta 1977 se je porušil jez Kelly Barnes Dam, ki se je nahajal v bližini kolidža Toccoa Falls Bible v Georgii. Umrlo je 39 ljudi.

Leta 1984 je Ronald Reagan drugič postal predsednik Združenih držav Amerike. Ronald Reagan je bil sprva filmski igralec. Kot republikanec je postal guverner Kalifornije.

Leta 1985 je gverila gibanja 19. april zavzela sodišče v Bogoti in ubila 115 ljudi, med katerimi je bilo 11 vrhovnih sodnikov.

Leta 1985 so ameriški novinarji razkrili, da je ameriški predsednik Ronald Reagan dovolil pošiljko orožja Iranu.

Leta 1985 so v klub Playboy Club v New Yorku prvič predstavili moške zajčke, ki so bili zgoraj brez.

Leta 1988 se je nekdanji član skupine The Beatles Ringo Starr prijavil v rehabilitacijski center zaradi alkoholizma.

Leta 1995 so pokopali izraelskega premierja Jicaka Rabina, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra 1995.

Leta 1996 je bila družina Eduarda Quihuaje Maquixtleja s štirimi otroki iz mehiškega mesta Vicente Guerrera zabodena. Trije moški, ki so jih zabodli, so člane družine obtožili čarovništva.

Leta 1998 je bil Hugo Chávez izvoljen za predsednika Venezuele.

Leta 1999 so se Avstralci na volitvah odločili, da bo britanska kraljica še naprej vladala državi.

Leta 2001 je bil ameriški poslovnež židovskega rodu Michael Rubens Bloomberg izvoljen za 108. župana New Yorka.

Leta 2001 je bil David Trimble znova izvoljen za premierja Severne Irske.

Leta 2002 je na vlaku iz Dunaja v Parizu v požaru umrlo 12 ljudi.

Leta 2002 je bila igralka Winona Ryder obsojena, da je kradla v butiku v New Yorku in s tem trgovino oškodovala za 5.500 dolarjev.

Leta 2004 se je ekspresni vlak zaletel v avtomobil v bližini angleške vasi Ufton Nervet. Umrlo je šest ljudi, 150 pa jih je bilo ranjenih.

Zgodilo se je 6. novembra ...