Nekdanjega premierja Južnoafriške republike Hendrika Frenscha Verwoerda so ubili leta 1966. Foto:
Nekdanjega premierja Južnoafriške republike Hendrika Frenscha Verwoerda so ubili leta 1966. Foto:
Plagiat ladje, s katero je plul del Cano
Takšen tip ladje je priljubljen tudi v današnjem času.
Sulejman I. Veličastni
Sulejman I. Veličastni je slovel kot nezadržni osvajalec.
Jean Baptiste Colbert
Colbert je bil glavni predstavnik merkantilizma.
Marquis de La Fayette
Na današnji dan se je rodil pomemben francoski politik.
John Dalton
Angleški kemik in fizik John Dalton je utemeljitelj atomske teorije materije.
Tramvaj v Ljubljani
Leta 1901 je v Ljubljani zapeljal prvi tramvaj.
Leta 1942 se je začela bitka za Stalingrad.
Mswati III. in Fidel Castro
Mswati III. je svazijski vladar od leta 1986. Foto: EPA
Dianini najbližji sorodniki na njenem pogrebu
Dianin pogreb je prek televizijskih sprejemnikov spremljalo več kot dve milijardi ljudi. Foto: EPA

Leta 1966 so ubili premierja Južnoafriške republike Hendrika Frenscha Verwoerda.
Rodil se je 8. septembra 1901 na Nizozemskem, njegova družina pa se je v Južnoafriško republiko preselila, ko je bil star dve leti.

Srednjo šolo je obiskoval v Wynbergu, leta 1913 pa se je družina preselila v Bulawayo, tedanjo Rodezijo, kjer je obiskoval srednjo šolo Milton. Leta 1917 se je družina znova selila, tokrat v Brandfort. Zaradi epidemije gripe šole ni obiskoval, ampak se je februarja 1919 udeležil le zaključnih izpitov. Takoj zatem se je vpisal na univerzo v Stellenboschu, ki jo je zaključil kot najboljši študent.

Magistriral je leta 1922, dve leti kasneje pa še doktoriral. Leta 1925 je odpotoval v Nemčijo, kjer je obiskal univerze v Hamburgu, Berlinu in Leipzigu. Njegova zaročenka Betsie Schoombie se mu je v Nemčiji pridružila leta 1926, 7. januarja 1927 pa sta se poročila. Kasneje se je Verwoerd izobraževal v Veliki Britaniji in v ZDA. Po povratku v domovino, je postal profesor na matični univerzi, leta 1937 pa urednik Afrikaanerja, dnevnega časopisa.

Leta 1948 je postal senator, dve leti kasneje pa minister za notranje zadeve. Ko je bil leta 1958 izvoljen za premierja, se je apartheid v državi močno okrepil. 16. aprila 1960 je David Pratt v Milner parku v Johannesburgu streljal na Verwoerda in ga ranil. Kasneje so Pratta razglasili za norega in ga zaprli v norišnico, kjer je kasneje storil samomor. 6. septembra 1966 je Dimitri Tsafendas, eden od uslužbencev v parlamentu, v skupščini z nožem do smrti ranil Verwoerda. Kasneje so Tsafendasa razglasili za norega, saj se je med sojenjem zagovarjal, da ga je k umoru nagovoril veliki črv, ki ga je imel v trebuhu.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1522 je španski pomorščak Juan Sebastian del Cano končal prvo potovanje okoli sveta. Na pot se je podal skupaj s Fernandom Magellanom, ki je za to ekspedicijo pripravil pet ladij in 270 mornarjev. Del Cano je prevzel poveljstvo leta 1521, ko so Magellana ubili filipinski domorodci. Na cilj je prišel le z eno ladjo in osemnajstimi mornarji.

Leta 1566 je umrl Sulejman I. Veličastni, ki je leta 1521 zavzel Beograd. Ivanovcem je iztrgal Rodos, po bitki pri Mohaču je osvojil skoraj celotno Ogrsko in tri leta kasneje prodrl do Dunaja. V vojnah s Perzijo je osvojil Mezopotamijo in Armenijo. Reformiral je pravni sistem, naročil je gradnjo mošeje v Carigradu. Svojim podložnikom je bil znan kot Zakonodajalec.

Sulejman Veličastni je slovel kot nezadržni osvajalec, saj je ogrožal skoraj ves svet, čeprav so si na Zahodu po njegovem ustoličenju oddahnili, saj naj bi “Jezni lev” pustil za naslednika “milo jagnje”. Iluzije so se razblinile že leta 1521, ko je zavzel Beograd.

Leta 1683 je umrl francoski gospodarstvenik in državnik Jean Baptiste Colbert, glavni predstavnik merkantilizma. Kot finančnemu ministru kralja Ludvika XIV. mu je uspelo ustvariti evropsko gospodarsko silo. Rodil se je 29. avgusta 1619 v Reimsu.

Leta 1699 so avstrijske čete pod vodstvom cesarja Leopolda zavzele Beograd, ki je bil pod osmansko oblastjo.

Leta 1757 se je rodil francoski politik, general, vojskovodja in revolucionar Marie Joseph Paul Yves Roch Gilbert du Motier, Marquis de La Fayette. Udeležil se je severnoameriške vojne za neodvisnost. Iz Amerike se je vrnil, ko je bil star 24 let, doma so ga slavili kot junaka.

Dvanajst let kasneje je postal predstavnik plemstva in sodeloval v veliki francoski revoluciji. V narodni skupščini je predložil osnutek deklaracije o človekovih in državljanskih pravicah, vendar je odklonil radikalna liberalna stremljenja. Zavzemal se je za ustavno monarhijo. Kot vrhovni poveljnik pariške narodne garde je zatrl protirojalistične vstaje. Po prevladi radikalnih sil in po odstavitvi kralja je pobegnil v tujino. Pod Napoleonom se je vrnil na svoje posesti in ponovno postal poveljnik garde in pomagal pri ustoličenju kralja Ludvika Filipa. Umrl je 20. maja 1834 v Parizu.

Leta 1766 se je rodil angleški kemik in fizik John Dalton, utemeljitelj atomske teorije materije, ki jo je prvi postavil na eksperimentalno osnovo. Leta 1804 je odkril zakon o večkratnih sorazmerjih. V Daltonov zakon opisuje plinske mešanice. Bil je slep za barve in je to napako opazoval pri sebi. Barvna slepota se po njem imenuje “daltonizem”. Umrl je 27. julija 1844 v Manchestru.

Leta 1808 se je rodil alžirski upornik Abdel Kadir.

Leta 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor, na katerem so zahtevali Zedinjeno Slovenijo. Do leta 1871 je bilo kar 18 takih taborov, na katerih se je običajno zbralo okoli 5.000 ljudi. Pomenili pa so nekakšen plebiscit slovenskega prebivalstva v vseh delih našega ozemlja za slovensko narodno gibanje in njegov program - Zedinjeno Slovenijo.

Ideja po taborskem gibanju na Slovenskem je prišla iz Češke, kjer so jih začeli pripravljati maja istega leta. Od tam je bilo prineseno tudi poimenovanje, toda Slovenci so gibanje pojmovali po svoje. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi.

Leta 1870 se je rodil britanski kemik Frederick George Donnan.

Leta 1888 se je rodil ameriški politik Joseph Patrick Kennedy, oče J. F. Kennedyja, predsednika ZDA, in Roberta Kennedyja, predsedniškega kandidata demokratske stranke.

Leta 1892 se je rodil angleški fizik sir Edward Victor Appleton, ki je za svoje delo leta 1947 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1901 je v Ljubljani zapeljal prvi tramvaj.

Leta 1914 se je začela bitka na Drini, ki je trajala kar do 11. novembra. Avstrijska vojska je bila v bitki premočna in je Srbe prisilila k umiku.

Leta 1914 se je začela bitka na Marni, ena največjih bitk I. svetovne vojne.

Leta 1918 se je začel splošen umik nemške vojske prek reke Aisno.

Leta 1939 je Južnoafriška republika napovedala vojno Nemčiji.

Leta 1939 je nemški Wehrmacht zavzel Krakov.

Leta 1942 se je začela bitka za Stalingrad.

Leta 1944 je pohorski partizanski bataljon v drzni akciji osvobodil 622 angleških vojnih ujetnikov, ki so morali popravljati železniško progo med Mariborom in Dravogradom.

Leta 1965 se je indijsko letalstvo odločilo za napad pakistanskega mesta Lahore, s čimer se je zaradi Kašmirja začela vojna med Indijo in Pakistanom.

Leta 1968 je Velika Britanija podelila neodvisnost kraljevini Svazi. Ta je danes ustavna monarhija v Britanski skupnosti narodov z dvodomnim parlamentom.

Leta 1978 so se v Camp Davidu začeli pogovori med predsednikom ZDA Carterjem, egiptovskim predsednikom Sadatom in izraelskim premierjem Beginom o krizi na Bližnjem vzhodu.

Leta 1997 so pokopali britansko princeso Diano, ki je umrla 31. avgusta v avtomobilski nesreči v Parizu. Pogrebne slovesnosti je prenašala televizija, pred zasloni pa sta bili več kot dve milijardi gledalcev.