Deli se na 273 plemenskih ozemelj. Glavno mesto je Mbabane, poleg njega pa je prestolnica še Lobamba. Država leži na jugu črne celine in je ena najmanjših na kontinentu.

Država je ime dobila po bantujskem ljudstvu
Na zahodu meji na Južnoafriško republiko, na vzhodu pa na Mozambik. Ime je dobila po bantujskem ljudstvu Svazi. Uradno ime države je Umbuso we Swatini (Kraljevina Svazi), uradna jezika sta angleščina in svati. Nacionalni moto je Siyinqab, kar v svatiju pomeni Mi smo trdnjava. Po velikosti je 153. država sveta, meri 17.363 kvadratnih kilometrov, od tega ima 0,9 odstotka vode.

Po številu prebivalstva je 150. na svetu, leta 2001 je imela 1.173.000 prebivalcev, kar je 65 ljudi na kvadratni kilometer. Uradna valuta je lilangeni. Himna nosi naslov Nkulunkulu Mnikati wetibusiso tema Swati. Na območju Svazija so našli ostanke, ki dokazujejo, da so tam ljudje živeli že pred 100.000 leti.

Od leta 1986 je vladar Mswati III.
Območje Svazija si je po letu 1890 začela lastiti Južnoafriška republika, ki pa ni nikoli vzpostavila svoje oblasti v državi. Po vojni med Jarom in Veliko Britanijo (1899-1902) je Svazi postal angleški protektorat, kar je bil vse do neodvisnosti. Od leta 1986 je vladar Mswati III, ki vlada skupaj s svojo materjo, kot narekuje tradicija.

Parlament je sestavljen iz senata, ki ima 30 članov, in skupščine, ki ima 65 članov. Volitve v parlament so vsakih pet let. Država je razdeljena v štiri okrožja: Hhohho, Lubombo, Manzini in Shishelweni.

Leta 1522 je španski pomorščak Juan Sebastian del Cano končal prvo potovanje okoli sveta. Na pot se je podal skupaj s Fernandom Magellanom, ki je za to ekspedicijo pripravil pet ladij in 270 mornarjev. Del Cano je prevzel poveljstvo leta 1521, ko so Magellana ubili filipinski domorodci. Na cilj je prišel le z eno ladjo in osemnajstimi mornarji.

Leta 1566 je umrl Sulejman I. Veličastni, ki je leta 1521 zavzel Beograd. Ivanovcem je iztrgal Rodos, po bitki pri Mohaču je osvojil skoraj celotno Ogrsko in tri leta kasneje prodrl do Dunaja. V vojnah s Perzijo je osvojil Mezopotamijo in Armenijo. Reformiral je pravni sistem, naročil je gradnjo mošeje v Carigradu. Svojim podložnikom je bil znan kot Zakonodajalec.

Sulejman Veličastni je slovel kot nezadržni osvajalec, saj je ogrožal skoraj ves svet, čeprav so si na Zahodu po njegovem ustoličenju oddahnili, saj naj bi “Jezni lev” pustil za naslednika “milo jagnje”. Iluzije so se razblinile že leta 1521, ko je zavzel Beograd.

Leta 1683 je umrl francoski gospodarstvenik in državnik Jean Baptiste Colbert, glavni predstavnik merkantilizma. Kot finančnemu ministru kralja Ludvika XIV. mu je uspelo ustvariti evropsko gospodarsko silo. Rodil se je 29. avgusta 1619 v Reimsu.

Leta 1699 so avstrijske čete pod vodstvom cesarja Leopolda zavzele Beograd, ki je bil pod osmansko oblastjo.

Leta 1757 se je rodil francoski politik, general, vojskovodja in revolucionar Marie Joseph Paul Yves Roch Gilbert du Motier, Marquis de La Fayette. Udeležil se je severnoameriške vojne za neodvisnost. Iz Amerike se je vrnil, ko je bil star 24 let, doma so ga slavili kot junaka.

Dvanajst let kasneje je postal predstavnik plemstva in sodeloval v veliki francoski revoluciji. V narodni skupščini je predložil osnutek deklaracije o človekovih in državljanskih pravicah, vendar je odklonil radikalna liberalna stremljenja. Zavzemal se je za ustavno monarhijo. Kot vrhovni poveljnik pariške narodne garde je zatrl protirojalistične vstaje. Po prevladi radikalnih sil in po odstavitvi kralja je pobegnil v tujino. Pod Napoleonom se je vrnil na svoje posesti in ponovno postal poveljnik garde in pomagal pri ustoličenju kralja Ludvika Filipa. Umrl je 20. maja 1834 v Parizu.

Leta 1766 se je rodil angleški kemik in fizik John Dalton, utemeljitelj atomske teorije materije, ki jo je prvi postavil na eksperimentalno osnovo. Leta 1804 je odkril zakon o večkratnih sorazmerjih. V Daltonov zakon opisuje plinske mešanice. Bil je slep za barve in je to napako opazoval pri sebi. Barvna slepota se po njem imenuje “daltonizem”. Umrl je 27. julija 1844 v Manchestru.

Leta 1808 se je rodil alžirski upornik Abdel Kadir.

Leta 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor, na katerem so zahtevali Zedinjeno Slovenijo. Do leta 1871 je bilo kar 18 takih taborov, na katerih se je običajno zbralo okoli 5.000 ljudi. Pomenili pa so nekakšen plebiscit slovenskega prebivalstva v vseh delih našega ozemlja za slovensko narodno gibanje in njegov program - Zedinjeno Slovenijo.

Ideja po taborskem gibanju na Slovenskem je prišla iz Češke, kjer so jih začeli pripravljati maja istega leta. Od tam je bilo prineseno tudi poimenovanje, toda Slovenci so gibanje pojmovali po svoje. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi.

Leta 1870 se je rodil britanski kemik Frederick George Donnan.

Leta 1888 se je rodil ameriški politik Joseph Patrick Kennedy, oče J. F. Kennedyja, predsednika ZDA, in Roberta Kennedyja, predsedniškega kandidata demokratske stranke.

Leta 1892 se je rodil angleški fizik sir Edward Victor Appleton, ki je za svoje delo leta 1947 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1901 je v Ljubljani zapeljal prvi tramvaj.

Leta 1914 se je začela bitka na Drini, ki je trajala kar do 11. novembra. Avstrijska vojska je bila v bitki premočna in je Srbe prisilila k umiku.

Leta 1914 se je začela bitka na Marni, ena največjih bitk I. svetovne vojne.

Leta 1918 se je začel splošen umik nemške vojske prek reke Aisno.

Leta 1939 je Južnoafriška republika napovedala vojno Nemčiji.

Leta 1939 je nemški Wehrmacht zavzel Krakov.

Leta 1942 se je začela bitka za Stalingrad.

Leta 1944 je pohorski partizanski bataljon v drzni akciji osvobodil 622 angleških vojnih ujetnikov, ki so morali popravljati železniško progo med Mariborom in Dravogradom.

Leta 1965 se je indijsko letalstvo odločilo za napad pakistanskega mesta Lahore, s čimer se je zaradi Kašmirja začela vojna med Indijo in Pakistanom.

Leta 1978 so se v Camp Davidu začeli pogovori med predsednikom ZDA Carterjem, egiptovskim predsednikom Sadatom in izraelskim premierjem Beginom o krizi na Bližnjem vzhodu.

Leta 1997 so pokopali britansko princeso Diano, ki je umrla 31. avgusta v avtomobilski nesreči v Parizu. Pogrebne slovesnosti je prenašala televizija, pred zasloni pa sta bili več kot dve milijardi gledalcev.