Leta 1948 je prvič pripravila svetovni posvet o zdravju. Na njem so se predstavniki različnih držav odločili, da bodo 7. april posvetili zdravju. Prvič je bil ta dan za svetovni dan zdravja razglašen leta 1950.

Ustanovljen je bil z namenom, da zbudi "zavest določene teme, povezane z zdravjem in s poudarkom prioritetnega področja, ki zadeva Svetovno zdravstveno organizacijo". Aktivnosti, ki so povezane z določeno temo - vsako leto jo določi WHO - so vse leto, glavni poudarek in predstavitev teme leta pa je prav na svetovni dan zdravja.

Letošnji dan je posvečen zdravstvenim delavcem - to je vsem, ki skrbijo za vse tiste, ki potrebujejo pomoč - saj so prav oni srce zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistemi po svetu so v krizi, na katero nobena država ni odporna. Rezultati so vidni: klinike, ki nimajo zadostnega števila delavcev, in bolnišnice, ki ne morejo zaposliti novih moči oziroma jih ne morejo zadržati.

Svetovni dan zdravja praznujejo v 191 državah po svetu, ki so članice Svetovne zdravstvene organizacije, dan pa je vedno posvečen pereči tematiki, s katero se ne ukvarja le ena država, ampak je hud problem po vsem svetu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 331 pr. n. št. je bilo ustanovljeno mesto Aleksandrija.

Leta 529 je vzhodnorimski cesar Justinjan I. sestavil prvi osnutek temeljnega dela prava Corpus Juris Civilis.

Leta 858 je umrl papež Benedikt III.

Leta 1348 so z listino rimskega cesarja in češkega kralja Karla IV. v Pragi ustanovili univerzo, ki je najstarejša v srednji Evropi.

Leta 1365 je vojvoda Rudolf IV. Habsburški ustanovil Rüdolfswerth, današnje Novo mesto.

Leta 1498 je umrl francoski kralj Karl VIII.

Leta 1506 se je rodil sveti Francis Xavier, španski ustanovitelj Jezusove družbe.

Leta 1652 se je rodil Lorenzo Corsini, ki je leta 1730 postal papež. Takrat je prevzel ime Klemen XII. Umrl je leta 1740.

Leta 1655 je Fabio Chigi postal papež. Takrat je prevzel ime Aleksander VII.

Leta 1772 se je rodil francoski socialni filozof in družboslovec Charles Fourier.

Leta 1782 je umrl tajski kralj Taksin.

Leta 1789 je umrl turški sultan Abdul Hamid I.

Leta 1795 so na akademiji za naravoslovje v Franciji določili novo mersko enoto - meter.

Leta 1827 so začeli prodajati prve vžigalice, ki jih je iznašel angleški kemik John Walker.

Leta 1831 se je brazilski cesar Pedro I. odpovedal prestolu v korist svojega sina Pedra II.

Leta 1871 je umrl avstrijski admiral Wilhelm von Tegethof, sicer rojen Mariborčan, ki je veljal za enega najboljših mornariških poveljnikov v drugi polovici 19. stoletja.

Leta 1906 je izbruhnil italijanski vulkan Vezuv in uničil Neapelj.

Leta 1908 je Herbert Henry Asquith postal angleški premier in na tem mestu zamenjal sira Henryja Campbella Bannermana.

Leta 1919 so neodvisni socialisti in anarhisti v Münchnu razglasili Bavarsko republiko svetov.

Leta 1921 so italijanske enote z morja in s kopnega napadle in zavzele reške premogovnike v Istri. Tamkajšnji rudarji so namreč 2. 3. razglasili tako imenovano Labinsko republiko.

Leta 1939 je Italija napadla Albanijo.

Leta 1940 je Booker T. Washington postal prvi temnopolti prebivalec, čigar podobo so natisnili na poštni znamki.

Leta 1943 je Albert Hoffman prvič sintetiziral LSD (lysergic acid diethylamide).

Leta 1943 je umrl francoski predsednik Alexandre Millerand.

Leta 1944 se je rodil nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder.

Leta 1945 se je japonska bojna ladja Jamato potopila 320 kilometrov severno od Okinave. Ladja je bila takrat na samomorilski misiji.

Leta 1945 je Kantaro Suzuki postal 42. premier Japonske.

Leta 1946 se je v Ljubljani rodil pisatelj, publicist, urednik, prevajalec in družbenopolitični delavec Dimitrij Rupel.

Leta 1947 je v Detroitu umrl ameriški avtomobilski industrialec, ustanovitelj podjetja Ford Motor Company, Henry Ford.

Leta 1948 so pri OZN-u ustanovili Svetovno zdravstveno organizacijo.

Leta 1953 je bil Dag Hammarskjöld izvoljen za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov.

Leta 1955 je Anthony Eden postal angleški premier.

Leta 1956 se je Španija odrekla svojemu protektoratu nad Marokom.

Leta 1963 je skupščina Jugoslavije sprejela novo ustavo SFRJ-ja.

Leta 1967 so izraelska vojna letala sestrelila sedem sirskih migov 21s.

Leta 1971 sta Mirko Barišić in Andjelko Brajović - ustaška terorista - v Stockholmu napadla jugoslovansko veleposlaništvo.

Leta 1986 je umrl ruski ekonomist in Nobelov nagrajenec Leonid Kantorovič.

Leta 1989 je ruska podmornica Komsomolets zaradi požara potonila v Barentsovem morju v bližini norveške obale. Umrlo je 42 mornarjev.

Leta 1992 so ZDA priznale samostojnost in neodvisnost Slovenije.

Leta 1992 je Republika srbska razglasila neodvisnost.

Leta 1998 so pevca Georgea Michaela aretirali na javnem stranišču na Beverly Hillsu. Obtožen je bil nespodobnega vedenja v javnosti.

Leta 1999 so srbske enote zaprle kosovske meje, da bi preprečile Albancem, da bi pobegnili.

Leta 2001 je helikopter v gorah južno od Hanoja v Vietnamu strmoglavil. Umrlo je 16 ljudi.

Leta 2003 so ameriške enote zavzele Bagdad. Dva dni kasneje je režim Sadam Huseina padel.