Rodil se je 19. novembra 1805 v Versaillesu. Prva leta svojega življenja je skupaj z družino preživel v Italiji, kjer je bil njegov oče veleposlanik. Pozneje se je šolal na kolidžu Henrika IV. v Parizu. Med svojim 18. in 20. letom starosti je bil zaposlen v vojski.

Med letoma 1825 in 1827 je bil pomočnik vicekonzula v Lizboni. Leta 1828 so ga poslali za pomočnika vicekonzula v Tunis, kjer je bil takrat njegov oče vrhovni konzul. Ferdinand je bil leta 1832 imenovan za vicekonzula v Aleksandriji, na poti v mesto so ladjo, na kateri je potoval, zapeljali v karanteno, sam pa je dobil v dar knjige, ki mu jih je poslal francoski generalni konzul v Aleksandriji M. Mimaut. Med knjigami je bil tudi zapis inženirja Lapréja, ki ga je ta pisal po nareku Bonaparteja, o Sueškem kanalu. Delo je pustilo velik vtis na Lessepsu, ki se je odločil, da bo zgradil kanal, s katerim bo povezal Sredozemsko in Rdeče morje. Proti koncu leta 1837 se je vrnil v Francijo, 21. decembra istega leta se je poročil z Agathe Delamalle, s katero je imel pet sinov. Do leta 1849 je bil med drugim veleposlanik v Rotterdamu, Málagi in Barceloni. Zadnji dve leti pred upokojitvijo z mesta veleposlanika je delal v Madridu. Leta 1849 ga je francoska vlada poslala v Rim, da bi dosegel dogovor o vrnitvi papeža Pija IX. v Vatikan, kar pa mu ni uspelo.

30. novembra 1854 je z Saidom Pasho, ki je Lessepsa podpiral, podpisal sporazum o gradnji Sueškega prekopa. Začeli so ga graditi 25. aprila 1859, končali pa 27. novembra 1869. Tega leta se je poročil z Autrard de Bragard, s katero je imel 12 otrok. Po koncu gradnje se je začel zanimati za druge gradbene projekte, leta 1880 je odšel v Panamo, kjer je želel zgraditi še en prekop. Njegova družba, ki jo je ustanovil v ta namen, je decembra 1888 propadla, projekt pa je propadel. Lesseps se je skupaj z enim izmed sinov znašel na sodišču in bil obsojen podkupovanja. Ker pa so minila od kaznivega dejanja več kot tri leta, je kasacijsko sodišče obsodbo razveljavilo. Lesseps je umrl v La Chenaiu 7. decembra 1894. Pokopali so ga na pokopališču Le Pere v Parizu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 43 pr. n. št. je umrl rimski državnik in govornik Mark Tulij Cicero.

Leta 283 je umrl papež Evtihijan.

Leta 903 se je rodil arabski astronom Abdurahman Ali Sufi.

Leta 1254 je umrl papež Inocenc IV., s pravim imenom Sinibaldo de Fieschi.

Leta 1279 je umrl poljski kralj Boleslaus V.

Leta 1545 se je rodil Henry Stuart, lord Darnley, mož škotske kraljice Mary I.

Leta 1632 je umrl etiopski vladar Sissinios.

Leta 1647 se je rodil italijanski matematik Giovanni Ceva.

Leta 1787 je Delaware kot prva ameriška zvezna država ratificiral ustavo.

Leta 1817 je umrl angleški admiral William Bligh.

Leta 1883 se je rodil ruski astronom Sergej Ivanovič Beljavski.

Leta 1905 se je rodil ameriški astronom nizozemskega rodu Gerard Peter Kuiper.

Leta 1912 so v prestolnici starega Egipta Amarni odkrili kip egipčanske kraljice Nefretete.

Leta 1916 se je rodila ruska častnica in vojaška pilotka Katarina Vasiljevna Budanova.

Leta 1917 so Združene države Amerike napovedale vojno Avstro-Ogrski.

Leta 1924 se je rodil portugalski predsednik Mário Soares.

Leta 1928 se je rodil ameriški jezikoslovec in politični aktivist Noam Chomsky.

Leta 1941 je Japonska kot tihooceanska sila brez vojne napovedi napadla ameriško oporišče Pearl Harbor na havajskem otočju.

Leta 1946 je v požaru v hotelu Winecoff v Atlanti umrlo 119 ljudi.

Leta 1947 je umrl Američan, predsednik univerze Columbia in prejemnik Nobelove nagrade za mir Nicholas M. Butler.

Leta 1962 je monaški knez Rainier III. razdelil nekaj oblasti v kneževini na svetovalni in zakonodajni svet.

Leta 1965 sta papež Pavel VI. in patriarh Atenagoras I. preklicala vzajemno izobčenje obeh Cerkva, ki je veljalo od leta 1054.

Leta 1966 je požar v vojaških barakah v Erzurumu v Turčiji ubil 68 ljudi.

Leta 1975 je Indonezija napadla Vzhodni Timor.

Leta 1976 so Kurta Waldheima drugič izvolili za generalnega sekretarja OZN-a.

Leta 1982 so v ZDA, v Teksasu, prvič usmrtili zapornika s smrtonosno injekcijo. To je bil Charles Brooks.

Leta 1987 je v bližini Paso Roblesa v Kaliforniji strmoglavilo letalo. Umrlo je vseh 43 potnikov in članov posadke. Letalo je strmoglavilo, potem ko je neki potnik ustrelil svojega nekdanjega vodjo, oba pilota in nato še sebe.

Leta 1988 je močen potres uničil armensko mesto Leninakan (današnji Gjumri) in zahteval 24.817 žrtev. 15.000 ljudi je bilo ranjenih, 400.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Potres je imel moč 6,9 stopnje po Richterjevi lestvici.

Leta 1988 je Jaser Arafat priznal Izraelu pravico do obstoja.

Leta 1991 je v Sloveniji začel veljati zakon o denacionalizaciji.

Leta 1993 je umrl predsednik Slonokoščene obale Félix Houphouët-Boigny.

Leta 1993 je umrl nemški fizik in Nobelov nagrajenec Wolfgang Paul.

Leta 1995 je vesoljsko plovilo Galileo prispelo na Jupiter. Za pot je potrebovalo malo več kot šest let od dne, ko so ga izstrelili z raketo Atlantis.

Leta 2004 je Hamid Karzaj postal predsednik Afganistana.

Leta 2004 je bil John Kufuor spet izvoljen za predsednika Gane.