Desmond Tutu se je rodil 7. oktobra leta 1931 v Klerksdorpu kot drugi otrok v družini. Pri 12. se je družina preselila v Johannesburg, kamor je šel oče, sicer učitelj, službovat.

Čeprav je Tutu želel stopati po stopinjah očeta, ga je pot zanesla na študij teologije, natančneje v London (King`s College), kjer je diplomiral in magistriral.

Po vrnitvi v Južnoafriško republiko (1967) je v osemdesetih letih postal znan borec za odpravo apartheida, kar mu je leta 1984 prineslo tudi Nobelovo nagrado za mir. To mu je prineslo tudi svetovno slavo, ki jo še danes izkorišča za širjenje glasu tistih, ki nimajo pravic.

Tutu, ki je lani prejel še Gandhijevo nagrado za mir, se v svojih kampanjah bojuje za revne, obolele z aidsom, še vedno pa je oster nasprotnik rasizma.

Leta 1533 se je v Greenwichu rodila angleška kraljica Elizabeta I., hčerka Henrika VIII. in njegove druge žene Ane Boleyn. V času njenega vladanja so bili postavljeni temelji prihodnjega britanskega imperija. Veljala je za podpornico razširjanja protestantizma v Evropi. V času njene vladavine so bile ustanovljene številne nove kolonije, v notranji politiki ji je uspelo obdržati ravnotežje in utrditi moč države. Njeno vladavino imenujemo tudi elizabetinska doba. Elizabeta I. ni bila poročena, umrla je 24. marca 1603.

Leta 1566 je v bitki za Siget, kjer sta se spopadli turška vojska pod vodstvom Sulejmana Veličastnega in vojska hrvaškega bana Nikole Šubića Zrinjskega, padel Zrinjski. Pri trdnjavi je sicer ustavil turški napad, v katerem je umrlo 18.000 konjenikov in 7.000 janičarjev. Branilci Sigeta niso vzdržali, Zrinjski pa je razstrelil trdnjavo. Siget je tako padel v turške roke. Veliki vezir Mehmed paša Sokolović je moral svojim vojakom prikrivati, da je v bitki padel tudi Sulejman Veličastni.

Leta 1644 je New York dobil svoje ime. Britanci so, ko so zavzeli še zadnje trdnjave v severni ameriški koloniji Novi Holandiji, zavzeli Novi Amsterdam, ki je postal zasebna last yorškega vojvode, in ga preimenovali. Na otoku Manhattan, ki ga je raziskoval Hudson, so Nizozemci leta 1615 ustanovili Novi Amsterdam, zadnji holandski guverner Peter Stuyvesant pa je moral leta 1664 priznati premoč Angležev.

Leta 1714 sta Nemčija in Francija sklenili badenski mir, s katerim se je končala španska nasledstvena vojna. Nemci so se pridružili mirovni pogodbi iz Rastatta. Po podpisu miru sta Franciji pripadla Alzacija in Strassbourg.

Leta 1764 je bil okronan zadnji poljski monarh Stanislaw II. Avgust Poniatowski. V njegovi politiki ga je podpirala Rusija oziroma je njegovo izvolitev podpirala Katarina II. Rusija, Prusija in Avstrija so si v tem času kar trikrat razdelile Poljsko. Napoleon je iz nekdanjih avstrijskih in pruskih zasedb ustanovil vojvodino Varšavo in jo v personalni uniji združil s Saško. Nova delitev se je začela na dunajskem kongresu 1815. Neodvisna država je znova postala leta 1918.

Leta 1812 se je v bližini Moskve končala borodinska bitka, ena najbolj krvavih bitk v Napoleonovih vojnah. Rusi so pod poveljstvom Kotuzova izgubili 44.000 vojakov, Napoleon pa 50.000, med njimi kar 23 generalov. Že teden dni po bitki je Napoleon zasedel Moskvo. Kotuzov, vrhovni poveljnik avstrijsko-ruske kopenske vojske, se je z Napoleonom bojeval kar v treh velikih bitkah. Prvič je bil poražen leta 1805 pri Slavkovu, Napoleon ga je premagal tudi v tako imenovani domovinski vojni pri Borodinu. Ko se je Napoleon skupaj s svojo vojsko umikal iz Moskve, ga je Mihail Ilarionovič Goleniščev - Kotuzov zasledoval in v bitki pri Smolensku novembra 1812 povsem porazil.

Leta 1822 je brazilski guverner Pedro razglasil neodvisnost od Portugalske in se oklical za cesarja. Leta 1824 je izdal liberalno ustavo, že čez pet let pa je moral zaradi notranjih nemirov prepustiti oblast sinu Pedru II. Red in mir jima je v državi uspelo vzpostaviti šele po letu 1840. V državi so odpravili suženjstvo in prepovedali trgovino s sužnji, začeli sta se priseljevanje iz Evrope in poseljevanje v notranjost države. Portugalska je neodvisnost Brazilije priznala šele leta 1828.

Leta 1829 se je rodil nemški kemik Friedrich August Kekulé von Stradonitz.

Leta 1848 so na Dunaju pod pritiskom revolucionarnega vrenja v vsej avstrijski monarhiji sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo.

Leta 1902 se je v Ljubljani končal kongres slovenskih katoliških nepolitičnih društev.

Leta 1907 je papež Pij X. izdal encikliko, v kateri je obsodil prepletanje znanosti in vere.

Leta 1930 se je rodil belgijski kralj Baudouin I.

Leta 1932 se je rodil ameriški filantrop in zbiratelj knjig angleškega rodu, sir John Paul Getty.

Leta 1936 je umrl nemški matematik Marcel Grossmann.

Leta 1940 je nemško letalstvo pod vodstvom Hermanna Göringa ponoči začelo bombardirati London. Samo ta dan je umrlo več kot 300 ljudi.

Leta 1947 se je rodil britanski množični morilec Graham Frederick Young.

Leta 1960 je v Berlinu umrl prvi predsednik NDR-ja od leta 1949, Wilhelm Pieck.

Leta 1977 sta ameriški predsednik Jimmy Carter in panamski predsednik Torrijoh podpisala sporazum o Panamskem prekopu. S sporazumom naj bi Panama ob koncu stoletja prevzela popoln nadzor nad to pomembno pomorsko potjo.

Leta 1991 se je v Haagu pod okriljem Evropske unije začela Mednarodna mirovna konferenca o Jugoslaviji. Na njej so sodelovali vsi člani predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik zvezne vlade in šest predsednikov jugoslovanskih republik. Konferenco je vodil lord Carington, sprejeli pa so deklaracijo o mirni rešitvi jugoslovanske krize.

Leta 1997 je v Rabatu umrl predsednik in diktator Zaira, Joseph-Désiré Mobutu, bolj znan kot Mobutu Sese Seko Nkuku wa za Banga.