1938 se je v ganskem Kumasiju rodil diplomat in sedmi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kofi Atta Annan.
Njegov oče je bil Henry Reginald, mati pa Victoria Annan. Kofijevo ime v akanskem jeziku pomeni, da se je rodil v petek (Kofi), bil je četrti otrok v družini (Annan), Atta pa v jeziku fante pomeni dvojček. Kofi je imel namreč sestro dvojčico, Efuo Atto, ki je umrla leta 1991. Sicer pa so družine, ki imajo dvojčke, pa tudi sami dvojčki, v ganski kulturi zelo cenjeni. Kofijeva dedka tako po očetovi kot po materini strani sta bila poglavarja plemen, zato je bila družina zelo spoštovana.

Med letoma 1954 in 1957 je Annan obiskoval elitno šolo Mfantsipim. Leta 1957, ko je diplomiral, je Gana kot prva afriška država v podsaharski Afriki postala neodvisna. Leto kasneje je začel študirati ekonomijo na kolidžu za znanost in tehnologijo v Kumasiju. Nekaj časa je študiral v ZDA, nato je med letoma 1961 in 1962 študiral na Institutu universitaire des hautes études internationales v Ženevi, deset let kasneje pa je obiskoval še MIT Sloan School of Management, kjer je magistriral iz menedžmenta in diplomiral iz poezije.

Za Svetovno zdravstveno organizacijo je začel delati leta 1962. Med letoma 1974 in 1976 je bil direktor za turizem v Gani. Nato se je znova zaposlil pri Združenih narodih kot asistent generalnega sekretarja na treh zaporednih funkcijah: menedžmentu za človeške vire in koordinaciji za varnost (med 1987 in 1990), programskem planiranju, proračunu, financah in reviziji (med 1990 in 1992) in nato še na mirovnih operacijah (med marcem 1993 in februarjem 1994). Do oktobra 1995 je bil nato namestnik generalnega sekretarja, takrat pa je postal posebni odposlanec generalnega sekretarja za nekdanjo Jugoslavijo. Po petih mesecih se je aprila 1996 vrnil k svojim dolžnostim namestnika.

13. decembra 1996 ga je Varnostni svet OZN-a izvolil za generalnega sekretarja, štiri dni kasneje pa so ga potrdili tudi na Generalni skupščini. 1. januarja 1997 je prisegel kot novi, sedmi generalni sekretar OZN-a, na položaju je nasledil Egipčana Boutrosa Boutrosa Ghalija. Znova so ga na mesto generalnega sekretarja izvolili 1. januarja 2002. Še predtem je 10. decembra 2001 skupaj z Združenimi narodi prejel Nobelovo nagrado za mir. Kot razlog podelitve nagrade so na skladu, ki nagrade podeljuje, zapisali: »Za njihovo delo, da bi bil svet bolje organiziran in mirnejši.«

Sicer pa Annan tekoče govori angleško, francosko, fante, več dialektov ljudstva Akan in še nekaj drugih afriških jezikov. Poročen je s švedsko odvetnico in umetnico Nane Mario Annan. Imata dva otroka. Iz prvega zakona z Nigerijko Titi Alakija, od katere se je ločil konec 70. let prejšnjega stoletja, ima sina Koja in hčerko Amo. Sin Kojo je predvsem znan po sodelovanju v škandalu iz leta 2005, ki je bil povezan s programom Nafta za hrano. Nane pa ima iz prejšnjega zakona hčerko Nino Cronstedt de Groot.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 563 pr. n. št. se je rodil Buda Gotama. Življenje je posvetil predvsem poučevanju in širitvi nove religije - budizma.

Leta 217 so ubili rimskega cesarja Karakalo, ki ga je nasledil prefekt pretorijske garde Marcus Opellius Macrinus.

Leta 1320 se je rodil portugalski kralj Peter I.

Leta 1364 je umrl francoski kralj Ivan II.

Leta 1378 se je z izvolitvijo Urbana VI. za papeža začel dolgoletni razkol Katoliške cerkve, ki je trajal do leta 1417.

Leta 1492 je umrl vladar Firenc Lorenzo Medičejski.

Leta 1605 se je rodil španski kralj Filip IV.

Leta 1730 so slovesno odprli prvo sinagogo v New Yorku, Shearith Israel.

Leta 1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann, ki je sintetiziral nova barvila. Znana je njegova vijolična barva, razvil pa je tudi nove metode sinteze.

Leta 1859 se je rodil nemški filozof, utemeljitelj fenomenologije, Edmund Husserl. Umrl je leta 1938.

Leta 1868 se je rodil danski kralj Christian IX.

Leta 1875 se je rodil belgijski kralj Albert I.

Leta 1899 so Martho Place kot prvo žensko usmrtili na električnem stolu.

Leta 1904 so Longacre Square na Manhattnu preimenovali v Times Square v čast časopisu The New York Times.

Leta 1904 se je rodil angleški gospodarstvenik in Nobelov nagrajenec John Hicks.

Leta 1911 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Melvin Calvin.

Leta 1918 se je rodila Betty Ford, soproga nekdanjega ameriškega predsednika Geralda Forda. Ustanovila je znamenito kliniko za zdravljenje odvisnosti, ki nosi ime po njej.

Leta 1919 se je rodil rodezijski premier Ian Smith.

Leta 1926 je bil Benito Mussolini ranjen v nos, potem ko ga je Irka Violet Gibson ustrelila z revolverjem.

Leta 1936 je umrl avstrijski zdravnik in Nobelov nagrajenec Robert Bárány.

Leta 1941 se je rodila angleška modna oblikovalka Vivienne Westwood.

Leta 1945 se je zgodil partizanski napad na orožniško postojanko v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

Leta 1984 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Pjotr Leonidovič Kapica.

Leta 1985 je Indija vložila tožbo proti karbidni zvezi, ki je bila povezana z nesrečo v Bopalu, v kateri je umrlo okoli 2.000 ljudi, več kot 200 tisoč pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1986 je bil Clint Eastwood izvoljen za župana mesta Carmel v Kaliforniji. Dobil je kar 72 odstotkov vseh glasov.

Leta 1990 je na prvih povojnih večstrankarskih volitvah v Sloveniji zmagala opozicijska koalicija Demos.

Leta 1992 je umrl švicarski farmakolog in Nobelov nagrajenec Daniel Bovet.

Leta 1992 je upokojeni teniški igralec Arthur Ashe objavil, da ima aids. Z virusom HIV se je okužil pri transfuziji krvi, ki jo je dobil med eno od dveh operacij na srcu.

Leta 2000 je ameriško letalo V-22 Osprey, v katerem so bili ameriški marinci, strmoglavilo med pristajanjem v Marani, ameriška zvezna država Arizona. Umrlo je 19 ljudi.

Leta 2003 so ameriške čete streljale na urad Al Džezire v Bagdadu. Ubile so reporterja, eden od reporterjev pa je bil ranjen.

Leta 2004 je sudanska vlada podpisala premirje z dvema uporniškima skupinama v Darfurju.

Leta 2004 je policija aretirala znanega japonskega gospodarstvenika in nekdanjega predavatelja na univerzi Waseda Kazuhida Uekuso. Na tekočih stopnicah na postaji Šinagava je hotel neki šolarki pogledati pod krilo s pomočjo majhnega ogledalca.

Leta 2005 so pokopali papeža Janeza Pavla II.