Britanski pevec, kitarist in skladatelj se je od skupine The Beatles ločil in nadaljeval samostojno kariero, deloma skupaj s soprogo Yoko Ono.

Najbolj znane so njegove skladbe Power to the People, Imagine iz leta 1971 in Stand by me, ki je nastala štiri leta pozneje.

John se je z Yoko Ono, žensko, ki je po mnenju številnih zaradi neizmernega in celo malce čudnega vpliva na Lennona odgovorna za razpad Beatlov, poročil 20. marca 1969 na britanskem konzulatu v Gíbraltarju.

Lennon se je rodil 9. oktobra v Liverpoolu očetu Alfredu in mami Julii. Oče je odšel, ko je imel Lennon pet let, mama pa se je takrat odločila, da za Johna ne more dovolj dobro skrbeti, zato ga je dala svoji sestri Mimi.

Zgodaj izgubil mamo
Pri teti je John preživel otroštvo in mladostna leta, z mamo pa je imel vseskozi stike. Ona je bila tudi tista, ki je Johna vpeljala v svet glasbe. Ko je bil John star 17 let, je umrla, kar ga je zelo prizadelo, v spomin nanjo je pozneje svojega sina poimenoval Juliana.

Leta 1962 se je poročil s Cynthio Powell, ki mu je rodila sina Juliana. Skupaj z Paulom McCartneyjem sta napisala številne uspešnice, s katerimi so The Beatles zasloveli po vsem svetu.

Po rojstvu sina Seana leta 1975 se je začasno upokojil, saj se je želel posvetiti vzgoji sina, potem ko je zaradi beatlomanije zamudil Julianovo odraščanje.

Po streljanju bral knjigo
8. decembra pozno popoldne je neuravnovešeni oboževalec Mark David Chapman srečal Lennona, ki se je vrača iz snemalnega studia in Lennon mu je podpisal album. Pozneje tistega večera ko sta se z Yoko vračala domov, je Champan petkrat ustrelil proti glasbeniku.

Štirje streli so zadeli Johna, ki se je opotekel proti stopnicam in pri tem vpil, da je ustreljen. Chapman je po streljanju slekel plašč in začel brati Salingerjev roman Varuh mlade rži.

Policija je takoj prihitela na kraj dogodka in Lennona so odpeljali v bolnišnico, vendar je bilo prepozno. Izgubil je preveč krvi in umrl, star komaj 40 let.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 899 je umrl karantanski vojvoda Arnulf.

Leta 1542 se je rodila škotska kraljica Mary.

Leta 1626 se je rodila švedska kraljica Christina.

Leta 1632 je umrl nizozemski astronom in duhovnik Philippe van Lansberge.

Leta 1708 se je rodil svetorimski cesar Francis I.

Leta 1722 je umrla orleanska vojvodinja in svakinja francoskega kralja Ludvika XIV. Liselotte von der Pfalz.

Leta 1744 je umrla ljubica francoskega kralja Ludvika XV. Marie-Anne de Mailly-Nesle, vojvodinja de Châteauroux.

Leta 1795 se je rodil dansko-nemški astronom Peter Andreas Hansen.

Leta 1831 se je rodil ruski astronom in astrofizik Fjodor Aleksandrovič Bredihin.

Leta 1847 je v Londonu izšel statut Zveze komunistov, ki ga je podpisal Friderich Engels.

Leta 1854 je papež Pij IX. oznanil dogmo brezmadežnega spočetja.

Leta 1863 se je v jezuitski cerkvi v Santiagu razširil velikanski požar, v katerem je umrlo okoli 2.500 ljudi, med njimi največ žensk in otrok.

Leta 1881 je gorelo v dunajskem Ringteatru. Požar je izbruhnil zaradi nepravilno grajene stavbe in je povzročil strahovito paniko. Umrlo je 540 ljudi.

Leta 1888 je narodna skupščina v Bolgariji sprejela zakon, ki je določal ustanovitev višje šole v Sofiji.

Leta 1907 je umrl švedski kralj Oscar II.

Leta 1907 je Gustav V. postal švedski kralj.

Leta 1913 so začele izhajati Novine za vogrske Slovence.

Leta 1917 je britanski general Allenby zmagoslavno vkorakal v osvobojeni Jeruzalem, potem ko je bil od leta 1915 pod turško oblastjo. Britanski general je bil na čelu prve krščanske vojske po času križarjev. Od leta 1922 do 1948 je bil tod sedež britanskega mandata nad Palestino, dokler ga leta 1948 niso razdelili, 1967 pa ga je med šestdnevno vojno osvojil Izrael.

Leta 1923 so Združene države Amerike in Nemčija sklenile pogodbo o prijateljstvu.

Leta 1939 je Vatikan kitajskim kristjanom dovolil obrede v spomin na Konfucija.

Leta 1941 so ZDA in Britanija Japonski dan po njenem napadu na Pearl Harbor napovedale vojno.

Leta 1941 so se japonske enote izkrcale na Tajskem, v Maleziji in na severni obali Luzona.

Leta 1941 je japonska vojska začela invazijo na Hongkong. Od napada na Pearl Harbor je takrat minilo manj kot osem ur.

Leta 1941 so v Chelmnem v bližini Lodza nacisti prvič uporabili plinske vagone, v katere so poslali skupine Judov.

Leta 1947 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Thomas R. Cech.

Leta 1949 so glavno mesto Republike Kitajske prenesli iz Nandžinga v Tajpej.

Leta 1952 je francoska vojska med demonstracijami proti zasedbi Maroka ustrelila 50 demonstrantov.

Leta 1952 je umrl drugi ladijski častnik na Titaniku Charles Lightoller.

Leta 1966 je 28 držav podpisalo sporazum o mednarodni prepovedi uporabe jedrskega orožja v vesolju.

Leta 1969 je pri Atenah zaradi nevihte strmoglavilo letalo DC-6B. V nesreči je umrlo 93 ljudi.

Leta 1970 je umrl ruski fizik Abraham Izakovič Alihanov.

Leta 1974 so se Grki z glasovanjem odločili, da postane Grčija republika. Monarhija, ki je obstajala od leta 1932, je bila tako odpravljena. Z ustavo iz leta 1975 je Grčija postala demokratična in parlamentarna predsedniška republika. Predsednika države izbirajo za dobo petih let.

Leta 1978 je v Jeruzalemu umrla izraelska političarka Golda Meir, rojena Mabovič, ovdovela Myerson.

Meirjeva je bila soustanoviteljica države Izrael. Najprej je bila ministrica za delo, nato zunanja ministrica in nazadnje četrta izraelska premierka. Funkcijo slednje je opravljala od marca 1969 do leta 1974. Golda Meir se je rodila 3. maja 1898 v Kijevu. Ko je imela osem let, se je njena družina preselila v Milwaukee, ameriško zvezno državo Wisconsin.

Pri 14 letih je pobegnila od doma, ker jo je mati silila v poroko s starejšim moškim. Čez štiri leta se je na očetovo željo vrnila in začela propagirati socializem in cionizem v delavski organizaciji Poale Zion. Leta 1917 se je tedaj 19-letna poročila z Morrisom Myersonom, s katerim se je štiri leta pozneje preselila v Palestino. Skupaj z njima je odšla še njena sestra Šejna. Sprva so živeli v kibucu, leta 1924 pa se je preselila v Tel Aviv.

Ko ji je leta 1951 umrl mož, je prevzela hebrejsko ime Meir. Sicer pa je bila Meirjeva najvplivnejša izraelska političarka. Skupaj s 24 sopodpisniki je 14. maja 1948 podpisala Deklaracijo o ustanovitvi države Izrael. Le dan po podpisu deklaracije so novoustanovljeno državo napadle združene sile Egipta, Sirije, Libanona, Transjordanije in Iraka. Golda je bila prvi človek, ki je prejel izraelski potni list. Poslali so jo v Združene države Amerike, da bi zbrala denar za podporo svojemu narodu.

Po vrnitvi je postala prva izraelska zunanja ministrica v Sovjetski zvezi, od koder se je vrnila leta 1949 in kot poslanka delavske stranke vstopila v izraelski parlament. Po smrti tretjega izraelskega premierja Levija Eškola leta 1969 je postala izraelska premierka. Funkcijo je opravljala do leta 1974, ko je odstopila in mesto prepustila Jicaku Rabinu.

Med vladanjem se je spopadala s številnimi trenji v vladajoči koaliciji in resnimi vprašanji o napačnih strateških odločitvah ter splošnem pomanjkanju vodenja zaradi nepričakovane jomkipurske vojne. Štiri leta po umiku iz politike je umrla. Pokopana je na Gori Herzl, kjer so pokopani številni pomembni izraelski državniki.

Leta 1987 sta Ronald Reagan in Mihail Gorbačov podpisala sporazum o odstranitvi raket z jedrskimi konicami srednjega dosega.

Leta 1991 so voditelji Rusije, Ukrajine in Belorusije podpisali sporazum o nameri ustanovitve Skupnosti neodvisnih držav.

Leta 1991 so Romuni na referendumu sprejeli prvo postkomunistično ustavo.

Leta 1996 je v Sloveniji potekal referendum o spremembi volilnega sistema; sprejet je bil večinski volilni sistem.

Leta 1998 je bilo v Ažiriji v pokolu, ki so ga izvedle oborožene skupine, ubitih 81 ljudi.

Leta 2004 so nekdanjega člana skupine Pantera, kitarista Darrella Abbotta, na odru nočnega kluba v Columbusu, ameriška zvezna država Ohio, ubili.

Leta 2004 je število prebivalstva v avstralski zvezni državi Victorii prvič doseglo pet milijonov.