Konfucij je bil filozof in ustanovitelj religije Konfucij. Foto:
Konfucij je bil filozof in ustanovitelj religije Konfucij. Foto:
Filozofija Konfucija je temeljila na osebni in vladni morali, na primernih socialnih odnosih, pravičnosti in iskrenosti.
Richard Levjesrčni je bil udeleženec tretje križarske vojne.
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann von Helmholtz je umrl pred 111 leti.
Adam Opel
Opel se je najprej navduševal nad šivalnimi stroji. Foto: Opel
San Francisco
V San Franciscu je bila leta 1951 mirovna pogodba.

Konfucij je bil prepričan, da lahko ponovno vzpostavi mir in red na Zemlji in je deloval v tem svojem prepričanju, pri čemer pa mu je spodletelo.

Veliko je potoval po Kitajskem in pri vladarjih promoviral svoje ideje, tako da se je sčasoma vpletel v spore med fevdalci in jih učil. Njegova filozofija je temeljila na osebni in vladni morali, na primernih socialnih odnosih, pravičnosti in iskrenosti. Te vrednote so postale pomembne na Kitajskem tudi med drugimi doktrinami, kot sta legalizem in taoizem v času vladanja dinastije Han. Od takrat so njegova mišljenja veljala za imperialno pravoverje in so se razvila v obsežen filozofski sistem, zahodnemu svetu poznan kot konfucionizem.

Konfucij se je rodil v nekoč ugledni družini, ki je malo pred njegovim rojstvom pobegnila iz države Song. Ob njegovem rojstvu je bil njegov oče star že sedemdeset let, mati pa jih je imela komaj petnajst. Ko je bil mali Konfucij star tri leta, je oče umrl, tako da ga je mati vzgajala sama v revščini.

Kot mladi moški se je Konfucij v državi Lu povzpel do ministra za sodstvo, a je po nekaj letih zaradi nasprotovanja princu dal odpoved. Pri petdesetih je odšel na dvanajstletno potovanje po Kitajski, ko se je vrnil domov, je preostanek življenja preživel tako, da je poučeval.

Zadnji potomec Konfucija je Kong Decheng, ki se je rodil leta 1920, je 77. generacija in uči na nacionalni tajvanski univerzi. Konfucijevi potomci so bili od dinastije Han, ko ji je vladal Gaozu, kar 35-krat imenovani za markize in od dinastije Tang do leta 1935 42-krat imenovani za vojvode.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 828 se je rodil arabski imam Ali al-Hadi.

Leta 1157 se je rodil angleški kralj Richard I. Plantagnet, bolj znan kot Richard Levjesrčni, udeleženec tretje križarske vojne. Pri dvanajstih letih je postal akvitanski vojvoda. Kmalu po kronanju se je odpravil v Palestino in osvojil Akro in pri Arsufu premagal Saladina. Po sklenitvi triletnega premirja se je odpravil domov. Nemški cesar Henrik VI. ga je ugrabil in zadržal proti plačilu visoke odkupnine. Ubit je bil 4. aprila 1199 med napadom na grad Chalu.

Leta 1462 je papež Pij II. potrdil zlato bulo, s katero je bila ustanovljena ljubljanska nadškofija.

Leta 1588 se je rodil francoski matematik, fizik, filozof, teolog in muzikolog Marin Mersenne.

Leta 1856 se je z mirovnim sporazumom, ki sta ga v Parizu podpisali Rusija in Turčija ter njene zaveznice Velika Britanija, Francija in Kraljevina Sardinija, končala Krimska vojna. Vojna je vzplamtela zaradi prevlade na Balkanu, Dardanelah in Bližnjem vzhodu. Rusija je izgubila del Besarabije in protektorat nad podonavskimi kneževinami in pravico do vojne mornarice v Črnem morju.

Leta 1894 je umrl nemški fizik, matematik in fiziolog Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz.

Leta 1895 je v Rüsselsheimu umrl nemški industrialec Adam Opel. Rodil se je 9. maja 1838 v Rüsselsheimu v Nemčiji. Kot mladenič je veliko potoval po Evropi. V Franciji se je naučil izdelovati šivalne stroje. Ker so ga šivalni stroji popolnoma prevzeli, je pri 25. letih odprl tovarno šivalnih strojev v domačem kraju. Leta 1868 se je poročil z Sophie Marie Scheller s katero sta imela pet sinov. Vsi sinovi so sodelovali v družinskem podjetju. Leta 1885 so razširili svojo proizvodnjo v izdelavo koles.

Leta 1920 je bila ustanovljena reško-kvarnerska država.

Leta 1926 je Nemčija vstopila v Društvo narodov.

Leta 1933 je umrl iraški kralj Fejsal I.

Leta 1939 so v ZDA razglasili napol izredno stanje.

Leta 1941 so Nemci začeli z blokado Leningrada in ga odrezali od preostalega dela Sovjetske zveze. Obleganje mesta, v katerem je življenje izgubilo okoli 620.000 ljudi, se je končalo januarja 1944, ko je Rdeča armada pri mestu premagala nemško vojsko.

Leta 1943 so se po improviziranem udaru, v katerem so odstranili Mussolinija, vdale italijanske oborožene sile.

Leta 1944 je Bolgarija napovedala vojno Tretjemu rajhu.

Leta 1944 je ameriška vojska osvobodila Liege.

Leta 1944 se je belgijska vlada vrnila v Bruselj.

Leta 1944 so iz Haaga na London izstrelili prvo nemško raketo V-2. Do konca vojne so na Veliko Britanijo izstrelili več kot tisoč raket, od tega jih je 660 padlo na London.

Leta 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko ladjo Rex.

Leta 1951 je bila v San Franciscu podpisana mirovna pogodba med ZDA in skupno 48 državami (brez ZSSR) z Japonsko, s čemer je bila končana ameriška zasedba Japonske.

Leta 1991 so se Makedonci na referendumu odločili za samostojno in suvereno Republiko Makedonijo. Makedonija je tako postala tretja od šestih republik nekdanje Jugoslavije, ki se je izrekla za samostojno pot.