Libby se je rodil 17. devembra 1908 v Grand Valleyju v Koloradu. Leta 1931 je magistriral iz kemije na univerzi Kalifornija v Berkleyju, nato pa čez dve leti na isti univerzi še doktoriral.

Kasneje je na tej univerzi tudi predaval in bil profesor-asistent. Trideseta leta je preživel ob izdelavi občutljivih gajgerjevih števcev, da bi z nijmi meril šibko naravno in umetno radioaktivnost.

Leto 1941 je večinoma preživel na univerzi Princeton, potem pa je večino časa prebil na univerzi Columbia, kjer je skupaj z nobelovcem Haroldom Ureyjem delal na projektu Manhattan. Libby je zaslužen za obogatitev urana 235, ki so ga uporabili v atomski bombi na Hirošimo.

Leta 1945 je postal profesor na univerzi v Chicagu, devet let kasneje pa je postal član ameriše komisije za jedrsko energijo. Leta 1959 je postal profesor kemije na losangeleški univerzi, na tem položaju pa je bil vse do svoje upokojitve leta 1976. Poleg tega je bil več let direktor inštituta za geofiziko in planetnarno fiziko.

Leta 1966 se je poročil z Leono Woods Marshall, profesorico okoljskega inženiringa. Libby je Nobelovo nagrado za kemijo prejel leta 1960 zaradi razvoja analize datiranja starosti stvari z ogljikom 14.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 551 pr. n. št. se je rodil kitajski filozof in ustanovitelj religije Konfucij, ki je umrl leta 479 pr. n. št.

Leta 828 se je rodil arabski imam Ali al-Hadi.

Leta 1157 se je rodil angleški kralj Richard I. Plantagnet, bolj znan kot Richard Levjesrčni, udeleženec tretje križarske vojne. Pri dvanajstih letih je postal akvitanski vojvoda. Kmalu po kronanju se je odpravil v Palestino in osvojil Akro in pri Arsufu premagal Saladina. Po sklenitvi triletnega premirja se je odpravil domov. Nemški cesar Henrik VI. ga je ugrabil in zadržal proti plačilu visoke odkupnine. Ubit je bil 4. aprila 1199 med napadom na grad Chalu.

Leta 1462 je papež Pij II. potrdil zlato bulo, s katero je bila ustanovljena ljubljanska nadškofija.

Leta 1588 se je rodil francoski matematik, fizik, filozof, teolog in muzikolog Marin Mersenne.

Leta 1856 se je z mirovnim sporazumom, ki sta ga v Parizu podpisali Rusija in Turčija ter njene zaveznice Velika Britanija, Francija in Kraljevina Sardinija, končala Krimska vojna. Vojna je vzplamtela zaradi prevlade na Balkanu, Dardanelah in Bližnjem vzhodu. Rusija je izgubila del Besarabije in protektorat nad podonavskimi kneževinami in pravico do vojne mornarice v Črnem morju.

Leta 1894 je umrl nemški fizik, matematik in fiziolog Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz.

Leta 1895 je v Rüsselsheimu umrl nemški industrialec Adam Opel. Rodil se je 9. maja 1838 v Rüsselsheimu v Nemčiji. Kot mladenič je veliko potoval po Evropi. V Franciji se je naučil izdelovati šivalne stroje. Ker so ga šivalni stroji popolnoma prevzeli, je pri 25. letih odprl tovarno šivalnih strojev v domačem kraju. Leta 1868 se je poročil z Sophie Marie Scheller s katero sta imela pet sinov. Vsi sinovi so sodelovali v družinskem podjetju. Leta 1885 so razširili svojo proizvodnjo v izdelavo koles.

Leta 1920 je bila ustanovljena reško-kvarnerska država.

Leta 1926 je Nemčija vstopila v Društvo narodov.

Leta 1933 je umrl iraški kralj Fejsal I.

Leta 1939 so v ZDA razglasili napol izredno stanje.

Leta 1941 so Nemci začeli z blokado Leningrada in ga odrezali od preostalega dela Sovjetske zveze. Obleganje mesta, v katerem je življenje izgubilo okoli 620.000 ljudi, se je končalo januarja 1944, ko je Rdeča armada pri mestu premagala nemško vojsko.

Leta 1943 so se po improviziranem udaru, v katerem so odstranili Mussolinija, vdale italijanske oborožene sile.

Leta 1944 je Bolgarija napovedala vojno Tretjemu rajhu.

Leta 1944 je ameriška vojska osvobodila Liege.

Leta 1944 se je belgijska vlada vrnila v Bruselj.

Leta 1944 so iz Haaga na London izstrelili prvo nemško raketo V-2. Do konca vojne so na Veliko Britanijo izstrelili več kot tisoč raket, od tega jih je 660 padlo na London.

Leta 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko ladjo Rex.

Leta 1951 je bila v San Franciscu podpisana mirovna pogodba med ZDA in skupno 48 državami (brez ZSSR) z Japonsko, s čemer je bila končana ameriška zasedba Japonske.

Leta 1991 so se Makedonci na referendumu odločili za samostojno in suvereno Republiko Makedonijo. Makedonija je tako postala tretja od šestih republik nekdanje Jugoslavije, ki se je izrekla za samostojno pot.