Študiral je na evropskih univerzah v Gradcu, Pragi, Budimpešti in Parizu, nato pa odšel v ZDA. Sodeloval je z Edisonom, nato pa je zgradil svoj laboratorij.

Tesla je v svojem življenju patentiral več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije.

Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje po njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Z izumitvijo trifaznega elektromotorja je omogočil široko uporabo električne energije.

Ukvarjal se je s težavo prenosa električne energije na velike razdalje. Izumil je sinhronski motor, kasneje pa še asinhronski oziroma indukcijski motor, ki je omogočil široko uporabo izmenične energije.

Tesla je bil tudi prvi, ki mu je uspel brezžični prenos podatka z elektromagnetnimi valovi. S hidroelektrarno na Niagari in daljnovodom do Buffala v državi New York leta 1896 je postavil temelje sodobnemu elektroenergetskemu sistemu.

Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslina znamenita izuma sta tudi navitje in turbina brez lopatic.

Ameriška revija Life ga je uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih. Označili so ga za enega najdaljnovidnejših izumiteljev sodobne dobe, njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta. Po njem se imenuje sestavljena enota za gostoto magnetnega polja - tesla.

Nikola Tesla je umrl 7. januarja 1943 v New Yorku.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 455 je Avitus postal zahodnorimski cesar.

Leta 1357 je Karel IV. položil temeljni kamen za Karlov most v Pragi.

Leta 1386 so v bitki pri Sempachu Švicarji premagali Habsburžane.

Leta 1409 so Benetke kupile od neapeljskega kralja Ladislava Dalmacijo za 100.000 dukatov.

Leta 1540 je Henrik VIII. razveljavil poroko z Anne of Cleves.

Leta 1749 je bilo ustanovljeno mesto Halifax v Novi Škotski.

Leta 1762 je Katarina II. Velika postala ruska carica.

Leta 1789 je francoska narodna skupščina ustanovila narodnoustavodajno skupščino, da bi pripravila francosko ustavo.

Leta 1790 je v bitki pri Svenskundu švedska mornarica zajela tretjino ruske flote.

Leta 1793 so prepovedali uvoz sužnjev v Kanado.

Leta 1797 je umrl irski filozof in državnik Edmund Burke.

Leta 1815 je Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord postal francoski premier.

Leta 1816 je Argentina uradno razglasila neodvisnost od Španije. Španski priseljenci, ki so prihajali iz Peruja, Čila in Paragvaja, so si začeli prilaščati severno Argentino na začetku 16. stoletja. Buenos Aires so ustanovili leta 1536, ga opustili in ponovno naselili. Leta 1776 so izoblikovali podkraljestvo La Plata s prestolnico Buenos Aires. Čez štirideset let pa so razglasili neodvisnost.

Leta 1819 se je rodil ameriški izumitelj Elias Howe.

Leta 1850 je umrl 12. ameriški predsednik Zachary Taylor.

Leta 1850 je Millard Fillmore po smrti Zacharyja Taylorja postal 13. ameriški predsednik.

Leta 1856 je umrl italijanski fizik Amadeo Avogadro.

Leta 1858 se je rodil znan slovenski alpinist, planinski ideolog, botanik, politik in narodni buditelj dr. Henrik Tuma. Sodi med najpomembnejše politike na prelomu stoletja. Od leta 1895 je bil pokrajinski vodja liberalne stranke. Doktor Hernik Tuma je bil tudi začetnik slovenskega alpinizma.

Leta 1883 je umrl vietnamski cesar Ngujen Puc Hoang Nam - Tu Duc.

Leta 1900 je britanska kraljica Viktorija potrdila zakon, s katerim je združila avstralske kolonije pod federalno oblast.

Leta 1916 se je rodil britanski premier sir Edward Richard George Heath.

Leta 1918 je v trčenju vlakov pri Nashvillu umrl 101 človek.

Leta 1926 se je rodil ameriški fizik danskega rodu Benjamin Roy Mottelson. Leta 1975 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1929 se je rodil maroški kralj Hasan II. V državi je izvedel številne reforme in uvedel ustavno monarhijo. Maroški kralj je postal leta 1961. Umrl 23. julija 1999.

Leta 1932 je umrl ameriški poslovnež in ustanovitelj imperija Gillette King Camp Gillette.

Leta 1944 so britanske in kanadske čete zasedle francosko mesto Caen.

Leta 1962 so ZDA na otočju Johnson opravile poskus z vodikovo bombo.

Leta 1982 je v strmoglavljenju boeinga 727 v ZDA življenje izgubilo vseh 146 potnikov in članov posadke ter še osem meščanov.