S prvo ženo Marijo Miloslavsko je imel pet sinov in osem hčera. Njegova mati Natalija Kirilovna Nariškina je bila Aleksejeva druga žena in Peter je bil njen prvorojenec. Ko se je rodil, sta bila od Aleksejevih sinov živa le Fjodor III. Aleksejevič in Ivan. Aleksej je imel z Natalijo Nariškino nato še dve hčeri.

Po njegovi smrti leta 1674 ga je nasledil Fjodor III., ki je po osmih letih vladanja umrl brez potomcev, zato se je med družinama Miloslavskih in Nariškinih začel boj za nasledstvo. Čeprav je duma odločila v prid Nariškinih in desetletnega princa Petra, je tej odločitvi sledil državni udar.

V njem je bilo pobitih veliko Petrovih sorodnikov, kar je posledice pustilo tudi na mladem princu. Oblast je prevzela Aleksejeva hči iz prvega zakona Sofija, ki je vladala kot regent v imenu svojega brata Ivana in polbrata Petra.

Takoj potem, ko je zasedla mesto regentinje, je Sofija desetletnega Petra in njegovo mati Sofijo izgnala v dvorec Preobražensko nedaleč od Moskve. Tu je bil Petrov dom večino časa do njegovega sedemnajstega leta, čeprav je veliko časa prebil zunaj njega, saj je moral zaradi vladarskih obveznosti pogosto oditi v Kremelj, kjer je sprejemal tuje odposlance in sodeloval pri drugih političnih zadevah države, kar ga je dolgočasilo.

Že mlad navdušen nad vojsko
Bolj ga je zanimala vojska, predvsem všeč so mu bile ladje. S pomočjo tujih učiteljev (predvsem Nemcev in Nizozemcev), si je pridobil osnovno vedenje o ladjedelništvu, ki ga je pozneje poglobil. Učitelji so k njemu prihajali iz moskovskega predmestja Nemeckaja sloboda, kjer so priseljenci z zahoda živeli kot v getu.

Peter je rad zahajal sem, saj je bil tako najlažje v stiku z zahodnim svetom, nad katerim se je navduševal. Med tamkajšnjimi prebivalci si je pridobil tudi dobre prijatelje.

Še kot mlad deček je Peter s svojimi tovariši sestavil vojaške polke, s katerimi je uprizarjal bitke in manevre v malem. Te polke so sestavljali fantje iz nižjih slojev, poveljevali pa so jim plemiški sinovi. Njihovo število se je postopoma večalo. Tudi pri tej dejavnosti so Petru z nasveti in svojim vedenjem pomagali strokovnjaki z zahoda.

Tako se je mladi vladar naučil vsega, kar mora vojskovodja vedeti o vojski in vojaški taktiki. Sofijo, ki je vedela za vse to, so Petrove vojaške igrice in zanimanje za ladjedelništvo le še bolj prepričevali, da se mladi Romanov ne zanima za vladanje.

27. januarja 1689 se je Peter poročil z dvajsetletno plemkinjo Jevdokijo Lopuhino, vendar je bila ta poroka za Petra zgolj carska formalnost. V tem času je imel namreč preveč drugih skrbi. Sofija se je odločila, da bo carjeviča dala umoriti, kar pa je Peter izvedel dovolj zgodaj, da se je umaknil iz Preobraženskega v samostan Trojica - Sergejevo, s seboj pa vzel še svoje vojaške polke.

Ko je iz Sofijine na njegovo stran prestopila še večina strelcev, carske vojske, se je Sofija morala vdati. 6. oktobra 1689 je Peter vkorakal v Moskvo in zasedel prestol skupaj s Sofijinim duševno bolnim bratom Ivanom. Sofijo je Peter pustil pri življenju in jo izgnal v samostan, sam pa je pri sedemnajstih letih postal polnopravni sovladar.

Ustanovitev mesta Sankt Peterburg
Po vrnitvi iz potovanja po zahodni Evropi je želel prenoviti takrat v vseh pogledih zaostalo Rusijo. V drugi nordijski vojni (1700-1721), je Rusija osvojila strateško pomembna območja ob Baltiškem zalivu. Prav na tem mestu je Peter leta 1703 simbolno ustanovil mesto Sankt Peterburg, ki je leta 1712 postalo prestolnica Rusije in to ostalo do oktobrske revolucije 1917.

Z ustanovitvijo mesta so se Petru uresničile sanje, da bi Rusija imela pomembno evropsko pristanišče in mornarico. Za njegovo vladavino je značilno zgledovanje po zahodnoevropskih vladarjih in pomembne prenove, ki so se dotikale vseh plasti družbe. Manj uspešen je bil v sporu s turškim cesarstvom.

Deželo je razdelil na osem gubernij s provincami in okrožji, povečal je vojsko in ustanovil uradniško plemstvo. Umrl je 8. februarja 1725 v Sankt Peterburgu ne da bi določil naslednika, zato ga je na prestolu nasledila žena Katarina I.

Leta 1534 je Jacques Cartier kot prvi Evropejec odkril Reko svetega Lovrenca.

Leta 1768 se je rodil ameriški pridelovalec bombaža Samuel Slater. Slater je ustanovil predelovalno industrijo bombaža v ZDA.

Leta 1781 se je v Wylamu rodil angleški izumitelj in inženir George Stephenson. Izdelal je prvo uporabno lokomotivo in zgradil prvo železniško progo v Angliji. Do svojega tridesetega leta se je naučil izdelovati stroje, za rudarsko varnostno svetilko si je zaslužil tisoč funtov. Želel je izdelati parni stroj, ki bi lahko poganjal kolesa, nosil sam sebe in še tovor. Njegov izum se je obnesel in postal je donosen. Leta 1821 se je lotil gradnje železnice od Stocktona do Darlingtona, po njej pa je vozil njegov parni stroj Aktiv.

Leta 1812 se je rodil nemški astronom Johann Galle, ki je leta 1846 odkril planet Neptun.

Leta 1815 se je končal dunajski kongres, na katerem so se zbrali zmagovalci vojne proti Napoleonu.

Leta 1836 se je rodila prva angleška zdravnica in prva zdravnica, ki je bila članica britanske zdravstvene organizacije, Elizabeth Garrett Anderson. Bila je tudi prva ženaka, po kateri so poimenovali kakšno bolnišnico v Veliki Britaniji. Prav tako je bila prva županja v Veliki Britaniji.

Leta 1843 se je rodila avstrijska mirovnica in Nobelovka leta 1905 Bertha Sophie Felicitas von Suttner. Suttnerjeva je bila prva ženska, ki je postala Nobelova nagrajenka.

Leta 1875 se je rodil angleški fiziolog Henry Dale, Nobelov nagrajenec za medicino leta 1936. Dale je odkril pomembne telesne kemične substance in to, kako te vplivajo na delovanje živčevja.

Leta 1892 se je rodila Helena Rubinstein, predsednica družbe Helena Rubinstein, ki se ukvarja s kozmetiko.

Leta 1898 je Kitajska podpisala sporazum z Veliko Britanijo, v katerem je za 99 let dala v najem Hongkong.

Leta 1910 se je v Trstu rodil slovenski revolucionar Tone Tomšič. Že kot dijak in študent prava je bil zaradi komunistične dejavnosti večkrat aretiran, obsojen in zaprt. Po okupaciji Slovenije je bil med najpomembnejšimi voditelji odpora. 16. maja 1942 je bil pred italijanskim vojaškim sodiščem obsojen na smrt. Ustreljen je bil pet dni kasneje.

Leta 1916 se je rodil ameriški obrambni minister (1961-1968) Robert McNamara. Od leta 1968 do 1981 je predsedoval svetovni banki.

Leta 1935 je s sporazumom v Ho-Umezuju Kitajska priznala japonsko zasedbo severovzhodne Kitajske.

Leta 1940 je Norveška vojska opolnoči kapitulirala.

Leta 1944 je sovjetska vojska vdrla v Karelijo.

Leta 1953 je tornado v Worcestru (Massachusetts, ZDA) zahteval 94 smrtnih žrtev.

Leta 1957 je avstrijska odprava kot prva pripleza na Broad Peak.

Leta 1959 so Američani splovili podmornico USS George Washington. To je bila prva podmornica z balističnimi izstrelki.

Leta 1978 je mormonska cerkev omogočila posvetitev v duhovnike tudi temnopoltim.

Leta 1993 se je japonski prestolonaslednik princ Naruhito poročil z meščanko Masako Owada.

Leta 1999 sta ZR Jugoslavija in NATO podpisala mirovni sporazum za Kosovo.