je Nelson Mandela prisegel kot prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike.

Danes 90 let star politik in aktivist je za Južnoafriško republiko pomenil to, kar Obama pomeni za ZDA.

V državi, zaznamovani z rasnimi napetostmi in apartheidom, je namreč leta 1994 (po 27 letih političnega zaporništva) postal prvi temnopolti predsednik. Mandela je v štirih desetletjih, kolikor je na očeh javnosti, prejel več kot sto nagrad, med katerimi je najbolj ugledna Nobelova nagrada za mir. Danes Mandela po vsem svetu uživa neprecedenčen ugled in še naprej pomemben glas svetovne problematike.

Drugi dogodki na danajšnji dan ...

Leta 1439 se je rodil papež Pij III., s pravim imenom Francesco Todeschini Piccolomini. Vladal je leta 1503.

Leta 1502 je Krištof Kolumb odplul na svoje četrto, zadnje potovanje v novi svet.

Leta 1671 je Thomas Blood, preoblečen v duhovnika, poskušal ukrasti kraljeve dragulje iz londonskega Towra. Takoj so ga ujeli, saj je bil preveč pijan, da bi pobegnil s kraja dogodka. Pozneje so ga obsodili na smrt, a ga je kralj Charles II. pomilostil in izgnal.

Leta 1788 je britanski parlament izglasoval zakon o odpravi trgovine s sužnji.

Leta 1837 se je rodil nemški izumitelj Adam Opel, ustanovitelj tovarne avtomobilov.

Leta 1857 je v Indiji izbruhnil upor sepojev, indijskih vojakov iz najemniških enot Vzhodnoindijske družbe, proti britanskim četam.

Leta 1868 je bilo ustanovljeno mesto Reno v Nevadi, ki je znano kot igralniška meka.

Leta 1869 je bil na Kalcah na Notranjskem že šesti slovenski tabor, na katerem je množica navdušeno zahtevala Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za pospeševanje svoje zapostavljene narodnosti.

Leta 1874 se je rodil angleški arheolog Howard Carter.

Leta 1901 so v Melbournu odprli parlament.

Leta 1926 sta ameriška pilota Richard E. Byrd in Floyd Bennett prva preletela severni tečaj. Pozneje so ugotovili, da sta letela le v bližini tečaja.

Leta 1927 se je avstralski parlament prvič sešel v Canberri.

Leta 1927 se je rodil nemški biofizik in dobitnik Nobelove nagrade za kemijo Manfred Eigen.

Leta 1931 je umrl nemško-ameriški fizik, ki je leta 1907 prejel Nobelovo nagrado, Albert Abraham Michelson.

Leta 1936 je Italija priključila Etiopijo, s čimer si je italijanski kralj Viktor Emanuel III. nadel še naslov cesarja Etiopije.

Leta 1941 je angleška mornarica zajela nemško podmornico U-110, na kateri je bil tudi stroj Enigma. S pomočjo stroja so zavezniki razbili kodo, v kateri so Nemci pošiljali skrivna sporočila vojakom.

Leta 1945 so slovenske partizanske enote vkorakale v Ljubljano.

Leta 1945 je kokrški partizanski odred 4. operativne cone zavzel Celovec, pozneje pa so v mesto prišli tudi zahodni zavezniki.

Leta 1945 je ameriška vojska zajela Hermanna Göringa.

Leta 1945 je začela veljati brezpogojna kapitulacija Nemcev, ki so jo podpisali dva dni prej v Reimsu. S tem se je v Evropi uradno končala II. svetovna vojna.

Leta 1945 je sovjetska armada osvobodila Prago, prestolnico Češkoslovaške. Zavezniki pa so se naslednjega dne izkrcali še na Norveškem.

Leta 1946 je italijanski kralj Victor Emmanuel III. odstopil. Nasledil ga je Humbert II.

Leta 1949 je po smrti Louisa II. Rainier III. Monaški postal knez.

Leta 1950 se je francoski zunanji minister Schuman zavzel za povezovanje evropskih držav v proizvodnji jekla in premoga. S tem je naredil prvi korak k ustanovitvi Evropske unije.

Leta 1952 je bila razpuščena cona A Svobodnega tržaškega ozemlja.

Leta 1955 se je Zahodna Nemčija pridružila Natu.

Leta 1960 so ZDA kot prve na svetu uzakonile uporabo kontracepcijskih tabletk.

Leta 1978 so v parkiranem avtomobilu v središču Rima našli truplo ubitega italijanskega premierja Alda Mora, ki so ga ugrabili pripadniki teroristične organizacije Rdeče brigade. Truplo so našli 54. dan po njegovi ugrabitvi. V svoji politični karieri je bil večkrat minister, v letih 1974-76 pa predsednik vlade in stranke.

Za premierja je bil prvič izvoljen 4. decembra 1963, to mesto pa je zasedal do 24. junija 1968. Znova so ga na mesto premierja izbrali 23. novembra 1974, kabinet vlade pa je vodil do 29. julija 1976. Rodil se je 23. septembra 1916 v italijanskem mestecu Maglie.

Njegova politična kariera se je začela v zadnjem obdobju fašistične Italije, ko je bil še na univerzi. Leta 1941 se je pridružil fašistom in postal predsednik zveze katoliške univerzitetne skupine. Leta 1946 je bil izvoljen v ustavodajno skupščino, v kateri je sodeloval pri pripravi nove ustave. Leta 1948 je bil izvoljen v parlament, katerega član je bil vse do svoje nasilne smrti. Bil je eden izmed vidnih članov Democrazie Cristiane. 16. marca 1978 ga je na ulici Fani v Rimu ugrabila teroristična skupina Rdeče brigade. Njegovo truplo so našli v parkiranem avtomobilu, ki ga je organizacija pustila nekje na sredi poti med štaboma Krščanske demokracije in Italijanske komunistične partije.

Med letoma 1955 in 1957 je bil Moro minister za pravosodje, od 1957 do 1959 minister za javno upravo, od 1963 in 1968 premier, od 1964 do 1966 tudi minister za zunanje zadeve in nato znova od 1969 do 1972 ter od 1973 do 1974, nato je bil med letoma 1974 in 1976 premier, nazadnje pa je leta 1976 postal minister za notranje zadeve.

Leta 1986 je umrl nepalski šerpa Tenzing Norgay.

Leta 1997 so po več kot 22 letih ZDA v Vietnamu spet odprle svoje veleposlaništvo.

Leta 2004 je bil čečenski predsednik Ahmad Kadirov ubit v bombnem napadu.