Foto:
Foto:
Josephine je postala Napoleonova žena.
Usoda Afričanov na ladji Amistad se je končno razrešila.
Prva Barbie je bila bolj preprosto opremljena.

Leta 1454
se je rodil italijanski pomorščak Amerigo Vespucci. Na popotovanju po obalah vzhodne Amerike se je prepričal, da gre v resnici za novo celino, ki leži med Evropo in Azijo. Poznje je ta po njem dobila ime Amerika.

Leta 1562
so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti. Za prekršek je bila predvidena smrtna kazen.

Leta 1749
se je rodil Honore Gabriel Riqueti, grof de Mirabeau, francoski revolucionar in soustvarjalec Deklaracije o človekovih pravicah. Zavzemal se je za zmerno obliko revolucije, njegov predlog je bila uvedba ustavne monarhije po zgledu Velike Britanije. Umrl je leta 1791.

Leta 1796
se je Napoleon Bonaparte poročil s prvo ženo Josephine de Beauharnais, ki jo je pozneje okronal za francosko cesarico.

Zakon je razpadel, ker par ni imel otrok, Napoleon pa si je želel dediča. Josephine se je z ločitvijo strinjala, tako da se je lahko Napoleon vnovič poročil z Marijo Luizo, avstrijsko princeso, ki mu je dala prestolonaslednika.

Leta 1806
se je rodil francoski romantični slikar in grafik Louis Boulanger. Umrl je leta 1867.

Leta 1839
je pruska vlada omejila delo otrok in za zgornjo mejo določila 51 ur dela na teden.

Leta 1841
je ameriško vrhovno sodišče odločilo, da so bili afriški sužnji, ki so prevzeli nadzor nad ladjo Amistad, protizakonito prisiljeni v suženjstvo, in so jih zato osvobodili. S tem se je dolga zgodba o sužnjih, ki so jih tihotapci prek Kube prepeljali v ZDA, kjer je bil uvoz novih sužnjev iz Afrike prepovedan, končala.

Ujeti Afričani so se na ladji uprli in pri tem pobili kapitana ter večino njegove posadke. Vrhovno sodišče je odločilo, da so to storili v boju za naravno pravico do svobode in da za to ne smejo odgovarjati. Večina se jih je po tem vrnila domov.

Leta 1883
se je rodil slovenski biolog Boris Zarnik. Umrl je leta 1945.

Leta 1913
se je rodil slovenski pesnik Jože Kerenčič. Umrl je leta 1941.

Leta 1941
so ZDA sprejele zakon o posojilu in najemu, ki je dal predsedniku pravico, da vojaško gradivo proda, posodi ali da v zakup vladi države, katere obramba je po njegovem mnenju pomembna za ameriško varnost.

Leta 1954
se je začela bitka za Džen Bžen Fu v Vietnamu, ki se je končala s popolnim francoskim porazom.

Leta 1959
so v prodajo prvič dali punčko Barbie. Prva barbika je bila oblečena v črno-bele kopalke, lase pa je imela spete v konjski rep. Kmalu je punčka Barbie postala prava prodajna uspešnica.