Móhamed, arabski prerok in začetnik islama, se je rodil 20. aprila 570 v Meki, umrl pa je 8. junija 632 v Medini. Njegovo polno ime je bilo Abu Al Kvasim Mohamed Ibn Abd Alah ibn Abd Al Mutalib Ibn Hašim.

Muslimani imajo Mohameda za zadnjega preroka abrahamskih verstev. Poleg tega je združil več arabskih plemen, kar je kasneje omogočilo Arabcem osvojiti ozemlja in ustanoviti kasnejše islamske imperije.

V začetku prerok Mohamed, ki je naznanjal nauk boga Alaha in napovedoval grožnjo sodnega dne, sprva ni imel veliko uspeha v Meki. Njegovo pleme Kvurajš, ki je skrbelo za kaabo, svetišče arabskih poganskih bogov, ga je neprestano preganjalo in nadlegovalo.

Hidžra (tudi hedžra; pomeni beg oziroma umik) je selitev Mohameda in njegovih privžencev v Medino leta 622. Skupaj s svojimi privrženci se je septembra 622 izselil v Jathrib, 320 kilometrov severno od Meke, ki so ga so kmalu preimenovali v Madinat un Nabi, Mesto preroka, oziroma Medina. Muslimansko leto, v katerem se je zgodila hidžra, je leta 638 drugi kalif Omar ibn Al Katab označil kot prvo leto muslimanskega koledarja.

Kako je potekal Mohamedov beg oziroma hidžra: 1. dan: torek 26. safar, leto hidžre 1, 9. september 622 je zapustil dom v Meki. Tri dni je ostal v jami Thavr blizu Meke.; 5. dan: ponedeljek 1. rabi' I. (dva meseca po 1. moharemu – prvemu dnevu muslimanskega leta), leto hidžre 1, 13. september 622 je Mohamed s privrženci zapustil okolico Meke in potoval v pokrajino okoli Jathriba.; 12. dan: ponedeljek 8. rabi' I., leto hidžre 1, 20. september 622 je prispel v Kvubo' blizu Medine.; 16. dan: petek 12. rabi' I., leto hidžre 1, 24. september 622 je Mohamed prvič obiskal Medino za petkove molitve.; 26. dan: ponedeljek 22. rabi' I., leto hidžre 1, 4. oktober 622 se je Mohamed s privrženci preselil iz Kvube' v Medino.

Mohamed se je rodil v Meki oziroma s celim imenom Makah al Mukaramah, ki je glavno mesto province Makah v Savdski Arabiji. Slovi kot najsvetejši kraj islama, vanjo pa morajo vsaj enkrat v življenju romati vsi muslimani, ki si to lahko privoščijo. Ta obveza, imenovana hadž, sodi medpetero stebrov islama.

Drugo sveto mesto za muslimane je prav Medina, kamor je Mohamed pobegnil. Na hadž - romanje v Meko - se vsako leto odpravi okrog tri milijone muslimanov. Hadž poteka v muslimanskem mesecu dulhidža. Veliko drugih se odpravi na manjše romanje, imenovano umrah, izvedljivo kadar koli v letu.

Obrede hadža je videlo zelo malo nemuslimanov, saj je tem strogo prepovedan prihod v Meko ali v drugo muslimansko sveto mesto Medino. Osrednja točka Meke je Kaaba, tako imenovana božja hiša, ki naj bi jo po verovanju muslimanov zgradil Abraham s sinom Izmaelom. Pokrita je z zlato izvezenim črnim pregrinjalom.

Romarji sedemkrat obkrožijo Kaabo, lahko pa tudi poskusijo poljubiti kotni Črni kamen. Nato pijejo iz vodnjaka Zamzam, katerega voda naj bi imela posebne lastnosti. Večina si jih pri njem tudi napolni steklenico, ki jo odnesejo domov.

Med hadžem romarji potujejo tudi v Mino, majhno vas, kjer kamenjajo hudiča, ki ga predstavljajo kamniti stebri. Nato se povzpno na grič Arafat, kjer je mesto za molitev. Tu naj bi prerok Mohamed podal svojo zadnjo pridigo.

Najsvetejša mošeja na svetu za vse muslimane prav tako stoji v Meki in se imenuje Al Masjid Al Haram (Sveta mošeja).

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1087 je umrl normanski vojvoda angleški kralj Viljem I. Osvajalec. Angleški kralj je postal po zmagi v bitki pri Hestingsu leta 1066, ko je premagal kralja Haralda. Viljem I. je utemeljeval svoje pravice do angleškega prestola z obljubami, ki mu jih je pod pritiskom dal Harald. Zavzel je Anglijo in bil priznan za kralja. Posesti anglosaškega plemstva so bile,če se to ni uklonilo, zaplenjene in dane v fevd normanskim baronom. Odvisnost od kralja kot vrhovnega fevdnega gospoda je še okrepil še ligijskim – zavezujočim - pridržkom svobode.

Leta 1456 je v Beogradu umrl celjski grof Ulrik II. Po njegovi smrti so se začeli ostri in dolgotrajni boji za nasledstvo grofov Celjskih.

Leta 1585 se je v Parizu rodil francoski kardinal, državnik in premier Armand-Jean du Plessis de Richelieu. V času vladavine kralja Louisa XII. je bil minister, ki pa je dejansko vodil oblast in povzdignil moč francoske krone. Leta 1635 je ustanovil Francosko akademijo znanosti in umetnosti. Umrl je 4. decembra 1642 v Parizu.

Leta 1737 se je v Bologni rodil italijanski zdravnik, fizik in anatom Luigi Galvani. Sprva je študiral teologijo, vendar si je premislil in leta 1762 končal medicino na univerzi v Bologni, kjer je pozneje dobil tudi mesto profesorja anatomije. Leta 1780 je opazil, da vpliva elektrika na žabje krake, pravzaprav ga je na to opozorila žena, ko je pripravljala žabje krake v pocinkanem krožniku. Rezultate svojih poskusov je objavil leta 1791 z naslovom Spis o električnih silah pri krčenju mišic. Pojav krčenja mišic je pripisoval obliki živalske elektrike. Nekaj let kasneje mu je Volta dokazal, da je pojav vezan le na stik krakov oziroma živcev z dvema različnima kovinama. Kljub temu pa je bilo njegovo raziskovalno delo zelo pomembno za razvoj elektrike, tako da so njemu v čast poimenovali električne izvire (galvanski členi), merilne priprave (galvanometer) itd. Luigi Galvani je umrl leta 1798.

Leta 1754 se je rodil angleški admiral William Bligh, ki je postal najbolj znan po poveljevanju vojni ladji Bounty, na kateri je izbruhnil silovit upor.

Leta 1789 se je rodil ameriški astronom William Cranch Bond.

Leta 1850 se je Kalifornija pridružila ZDA.

Leta 1869 je umrl nemški arheolog in filolog Otto Jahn.

Leta 1894 je kitajski revolucionar Sun Jatsen ustanovil Društvo za preporod Kitajske in tako pričel organizacijo odpora v Kantonu. Upor ni uspel, upornike so prijeli in pobili. Sun Jatsenu pa je uspelo pobegniti iz države. V tujini je živel vse do začetka revolucije leta 1911.

Leta 1926 je bila Nemčija sprejeta v Društvo narodov.

Leta 1926 je Italija sprejela zakon o zaščiti države.

Leta 1940 je bila Francoska Indija priključena k Svobodni Franciji.

Leta 1941 so Nemci začeli oblegati Leningrad.

Leta 1943 se je angloameriška vojska izkrcala v Salernu.

Leta 1944 je britanska vojska prodrla čez Albertov kanal.

Leta 1944 je ameriška vojska prodrla čez Moselle.

Leta 1945 so se ob koncu druge svetovne vojne ameriške čete izkrcale v Južni Koreji, sovjetske pa so od Japonske prevzele Severno Korejo. 38. vzporednik pa je postal črta, po kateri so Korejski polotok razdelili na dva dela. Natanko tri leta kasneje je severni del polotoka zapustila sovjetska vojska in razglašena je bila Narodna demokratična republika Koreja z glavnim mestom Pjongjang.

Leta 1976 je umrl kitajski voditelj Mao Ce Tung. Rodil se je 26. decembra 1893. Med državljansko vojno v letih 1924-27 je organiziral kmečke množice, bil je direktor šole, v kateri so se izobraževali vodilni revolucionarni kadri. Leta 1928 je organiziral prve partizanske odrede in enote Rdeče armade in bil med voditelji druge državljanske vojne v letih 1927 do 1937. Med velikim dolgim pohodom kitajskih partizanov si je utrdil vlogo voditelja in si pridobil na svojo stran široke ljudske množice. V tretjem obdobju državljanske vojne so revolucionarne sile razbile Čangkajškovo vojsko in strmoglavile koumintanški sistem. Po drugi svetovni vojni se je ločil od Sovjetske zveze in začel uveljavljati kitajski model socializma.

Leta 1991 je ena najslabše razvitih sovjetskih republik Tadžikistan razglasil neodvisnost. Od 14. do druge polovice 18. stoletja je bila del Buharskega emirata, po državljanski vojni leta 1924 pa so ustanovili avtonomno sovjetsko socialistično republiko, sovjetska republika pa je bila vse do razglasitve neodvisnosti. Danes je vključena v Skupnost neodvisnih držav, državo pa občasno pretresajo notranji nacionalni in politični spori.

Leta 2001 je bil izveden atentat na voditelja afganistanske opozicijske Severne alianse Ahmada Šaha Masuda, ki se je boril proti talibanom. Masuda so ranili v njegovi pisarni, ko sta samomorilca aktivirala bombi. Masud je umrl tri dni kasnje.

Leta 2003 je umrl ameriški fizik madžarskega rodu Edward Teller.