Lastnina zavzema stanovanjski objekt, delavnico, travnik in nekaj gozda. Vse skupaj je cenilec ocenil na približno 80.0000,00 evrov.

Deleži so različno razdeljeni, saj so se nekateri pri očetovi smrti odrekli svojemu deležu in imajo samo delež po mami. Zdaj nepremičnino in vse drugo uporabljata le dva dediča, ki imata tam stalno prebivališče, in uporabljata neprimerno več, kot jima dejansko po cenitvi in po maminem deležu pripada. Ta dediča zdaj nočeta slišati o nobeni delitvi, prodaji, razdelitvi, najemnini ali izplačilih deležev, saj jima to stanje najbolj ustreza. Ker je od zapuščinske razprave že preteklo tri leta in se stvari ne spreminjajo, ta dva dediča pa delata vse po svoje in brez vprašanja, vas prosim za nasvet, kako rešiti to delitev premoženja. Drugi dediči bi radi dobili svoj delež, a ne najdemo prave pravne poti, da bi se lahko to rešilo, saj nikjer nismo složni, da bi se lahko to prodalo ali da bi sodišče nekomu naložilo, da izplača deleže ali kako drugače reši to našo težavo. Zato bi vas prosil, da me usmerite na pravo pot, da bi lahko rešili to težavo.

Glede na konkretno zapletenost primera in premalo podatkov se v vprašanje vsebine delitve ne bom spuščal. Običajno velja, da je najboljša tista delitev, ki je sporazumna. Če ta ni izvedljiva, pa vam ostajata dve možnosti:

1. Lahko ste še naprej solastniki stvari, in tisti, ki stvari ne uporabljate, od tistih, ki jo uporabljajo, zahtevate uporabnino. Zahtevate jo lahko za pet let pred vložitvijo morebitne tožbe. To je lahko dobro sredstvo pritiska, da se doseže končni dogovor, saj dejanske uporabnike zamajete v občutku, da jim nič ne morete, če bodo zadevo še naprej blokirali. Ima pa ta možnost tudi eno pomanjkljivost - če je vaš delež sorazmerno majhen in narava stvari to omogoča, vas dejanski uporabniki lahko zavrnejo, da v višini svojega deleža solastne stvari lahko uporabljate in da ste se sami odločili, da jih ne. Možnosti takega zahtevka so tako odvisne od dejanskih okoliščin konkretnega primera.

2. Če se solastniki sami ne morejo dogovoriti o delitvi solastnine, pravni red predvideva sodni postopek delitve solastnine. Sproži ga lahko kateri koli izmed solastnikov, sodišče pa po izvedenem postopku odloči, kakšna delitev bi bila najbolj smiselna. Na prvem mestu je običajno delitev v naravi. Če ta ni mogoča, pride v poštev dodelitev stvari solastnikom, ki so večinski, ali solastnikom, ki stvar uporabljajo, in izplačilo drugih solastnikov. Če tudi to ni mogoče, pa sodišče lahko odredi tudi prodajo stvari in razdelitev kupnine po solastniških deležih. V zvezi s sodno delitvijo solastnine moram še dodati, da se v praksi pogosto uspe ravno na sodišču doseči dogovor med solastniki, če prej ni bil mogoč. Solastniki, ki stvari blokirajo, pogosto na sodišču uvidijo, da bo zadevo treba nekako rešiti, in so se pripravljeni začeti pogovarjati.

Vedno pa imate možnost svoje delež tudi prodati, če najdete kupca. Obstajajo špekulanti, ki v takih nakupih vidijo dobro naložbo. Vendar morate pri tem paziti, da upoštevate predkupno pravico drugih solastnikov.