Zadnje tace se mu zapletajo oz. "klecajo", pa tudi izločanje blata ni več kontrolirano, sluh se mu je zelo poslabšal oz. sploh ne sliši več.

Hranimo ga z briketi in pri tem za zdaj še ni težav. Poje normalno količino hrane, in to vsak dan. Med družinskimi člani ne moremo doseči soglasja o tem, ali bi ga bilo smiselno dati uspavati, ali pes trpi ali pa naj pustimo času čas.

Nemški ovčarji doživijo kar lepo pasjo starost, seveda pa se takrat bolj verjetno začnejo pojavljati zdravstvene težave. Znake, ki ste jih opisali pri vašem psu, najverjetneje povzroča obolenje sklepov ali hrbtenice, ki posledično prizadene tudi hrbtenjačo in živce.

Pri nemških ovčarjih, še posebej starejših, pogosto pride do displazije kolčnih sklepov, lahko pa tudi do lumbosakralne stenoze. Prvo obolenje je degenerativno obolenje kolčnega sklepa, pri drugem pa za zoženje hrbtenjačnega kanala na predelu zadnjega ledvenega vretenca in križnice. Gre za artritis oziroma vnetje tega sklepa, kar povzroči pritisk na živce, ki na tem delu izstopajo iz hrbtenjače.

Še ena možnost bi lahko bila tudi hernija diska oziroma obolenje medvretenčnih ploščic, ki lahko zleze izmed dveh vretenc proti hrbtenjači.

Vsa našteta bolezenska stanja se kažejo s šepanjem, ki je lahko stalno prisotno ali pa se šepanje izraziteje pokaže po daljšem počitku, pes lahko težko skače, teče in se veliko ali dolgo in naporno giba. Psi s takšnimi boleznimi običajno občutijo tudi različne stopnje bolečine, razen pri kolčni displaziji, ki ne boli. Nekontrolirano izločanje urina ali blata pa se lahko pojavi, ko so poškodovani živci, ki oživčujejo sečni mehur oziroma zadnjično odprtino.

V vsakem primeru menim, da je obisk pri veterinarju nujen, da ugotovite, zakaj se to pojavlja in ali lahko stanje kako izboljšate oziroma vsaj upočasnite napredovanje. Jasno je, da je kuža že v letih, vendar to še ni razlog, da ga kar tako uspavate. Zdi se, da kosmatinec ne trpi, saj bi se to zagotovo pokazalo tudi na njegovem apetitu, napisali pa ste, da še vedno z veseljem poje svoj obrok.

Kar se tiče uspavanja oziroma evtanazije, sem mnenja, da pride v poštev takrat, ko žival nima več takšne kakovosti življenja, da bi lahko normalno funkcionirala. Kdaj do tega pride, je težko reči in se močno razlikuje od živali do živali, pa seveda tudi od njihovih skrbnikov.