BENČ Janez Bončina in slikar Franci Nemec Foto:
BENČ Janez Bončina in slikar Franci Nemec Foto:
BENČ in Marjan Malikovič
BENČ in Marjan Malikovič
BENČ in Faraoni / Kameleoni
BENČ in Faraoni / Kameleoni
BENČ in Zoran Crnkovič
BENČ in Zoran Crnkovič
BENČ in Binga-Bonga (Febr. 2006, povem, da sva ista tudi letos.)
BENČ in Binga-Bonga (Febr. 2006, povem, da sva ista tudi letos.)

Vsako leto imajo Kozorogi in Strelci v mesecu decembru ali pa januarju zabavo, in ker je BENČ Janez Bončina Strelec (18.12), organizira kar on s prijateljem slikarjem Francijem Nemcem, ki je Kozorog. Tokrat je bila glasbena rojstnodnevna zabava v soboto, 22. 12. 2007 v Ljubljani na Zidovski cesti oz. na Dvornem trgu st. 2 v bivši Čitalnici, kjer je zdaj zelo dolgo pub Dvorni bar.
Na teh srečanjih se kar tare povabljenih gostov pa tudi naključnih obiskovalcev, nastopajo pa tudi povabljeni glasbeniki. Tokrat so poleg Benča z začetkom okoli 21. ure nastopili še: Zoran Crnkovič, Marjan Malikovič, Tulio Furlanič, Jadran Ogrin, Danilo Kocjančič, kot kritik pa je bil navzoč tudi Dragan Bulič. Govor je otvoril Benč z zahvalo njegovima pokojnima prijateljema Peru Ugrinu in Pavlu Rističu, ki sta bila odlična glasbenika in bosta vedno ostala v spominu slovenskih poslušalcev in ljubiteljev slovenske glasbe.
Benčeva nepozabna Maja z biseri ob spremljavi bivših Kameleonov ali pa Faraonov je zvenela kot vedno čudovito, zahvaljujoč Benčevemu odličnemu glasu, aranžmaju, besedilu, glasbi itd. No, itak je zame on najboljši slovenski pevec. Aplavz so požele vse pesmi, kar je čisto normalno: Kadar ognji dogorijo, Navali narod na gostilne, Vsak dan ob istem šanku, sami njegovi velikanski hiti.
Tudi bivši Faraoni/Kameleoni so izvedli nekaj svojih pesmi, Benč je kot začimba, ki ne sme manjkati, na vsake toliko s svojim čudovitim glasom kaj doprinesel k že poznanim pesmim. Malikovič se je glasovno spet izkazal pa tudi po kilaži. Z Benčem sta udarila tak duet, da ga malokrat slišiš. Ozvočenje je bilo super urejeno, nič ni škripalo, noben instrument ni izstopal. Lajtšov pa je bil zelo umerjeno rdeče-plav.
Zoran Crnkovič je bil na trnih, ker ni bilo basista in ni hotel niti nastopiti. Rekla sem mu, da tudi Benč igra in kaj potem, če tipa ni, a sam ne more?! Pride na oder, z zdaj belo-sivimi srednje dolgimi lasmi in z Benčem izgledata kot indijanska poglavarja. Začne kitarirati in z malce hrapavim zanimivim moškim glasom prepevati v angleščini lepe baladne pesmi (no, meni so se zdele baladne, ker je bilo to zame novo in ga takega ne poznam).
Najbolje pa je bila videti super scensko Benčevo zvijanje, saj ima čisto poseben svoj originalen stil, nobenega ne oponaša, samosvoj je. Tudi Crnkovič, Malikovič, Tulio, Jadran in Danilo zelo izstopajo s svojimi gibi, mojstrsko obvladajo instrumente, tako da vse klapa!
Kaj naj se dodam, da so še ob 2. uri vsi sveži prepevali, ljudje ploskali, se pogovarjali, pili, nekateri smo se tudi fajn prehladili (jaz), ker smo hodili kadit ven na, meni se je zdelo -30°, če ne še več in sploh ne vem, kako sem lahko v Ljubljani tako dolgo sploh živela in preživela vse zime!!!
Mislim, da bi vsi lahko potrdili, da je bil večer zelo zanimivo prijeten, stari znanci, ki se bolj poredko vidimo, smo se z veseljem načebljali, si vse povedali, glasba nas ni motila, ker ni ropotalo, kot se to kdaj zgodi v manjših prostorih. No, zame je poslušanje Benča, ki je tudi moj prijatelj, vedno en prijeten dogodek, ki ga kar ne smem zamuditi. Heeej, se vidimo spet drugo leto!
Novico je napisal uporabnik BINGA-BONGA