Arhitekturnemu biroju AKSL arhitekti (Špela Leskovic in Aleš Košak) ter modni oblikovalki, arhitektki in profesorici Almiri Sadar je z veliko posluha za tradicijo in upoštevajoč željo naročnika, da se čim manj posega v objekt s stoletno zgodovino, uspelo redefinirati pomen alpskosti.

"Ker je objekt v lasti družine že več generacij, so s tem povezana določena čustva. Naročnica je želela, da se obstoječa stanovanjska hiša v sklopu kmetije preuredi v etnohotel. Pri prenovi objekta smo morali upoštevati čustveno vrednost objekta v odnosu do naročnice in subtilno posegati vanj z določenimi prostorskimi posegi," pojasni Špela Leskovic.

Arhitekturni poseg po meri tradicije
Prenova objekta je potekala tri leta. Poleg pridobivanja evropskih sredstev za regionalni razvoj turizma in kmetijstva je bilo veliko časa vloženega v ohranitev obstoječih etnoloških elementov. Obnova fasade je bila izvedena pod nadzorom službe spomeniškega varstva. Več kot sto let stare poslikave okrasnih vzorcev cvetličnih motivov v posameznih sobah, ki so narisane iz redkih lokalnih pigmentov iz Zelencev in bi jih z lahkoto zamenjali za tapete, pa so delo restavratorke Erike Žučko.

Kopalnica kot del pohištva
"Ker smo morali vse stene in poslikave ohraniti, smo posege, kot so nove električne in vodovodne napeljave, naredili v tla ali skozi tlak mansarde navzdol. Ob tem smo konstrukcijo stropa nad pritličjem in prvim nadstropjem očistili, ojačali in zvočno zaščitili," še doda Špela.

Zaradi nezmožnosti poseganja v stene sta si arhitekta domislila rešitev, s katero so kopalnice v sobah postale del pohištva. Izdelane so kot odprta omara, ki vsebuje prho in WC. "Na zunanjem delu je oblečena v les in izdelana po stari klasični metodi z okvirji, medtem ko je notranjost oblečena v preproste bele glazirane ploščice. Element ima vgrajeno stekleno pregrado med prho in WC-jem, ter možnost zastiranja prhe z zaveso, izdelano in potiskano po meri," razloži arhitektka.

Kosi pohištva Pr'Govedarjo so unikatni
Večino podedovanega pohištva družine so restavrirali, nekaj kosov iz macesna so izdelali na novo po meri (mizarstvo Černe, Ambius pohištvo). Sicer pa so sobe opremljene s serijskim pohištvom Cvetnoetno. "Z Almiro Sadar sva oblikovali kolekcijo etnopohištva, ki povzema oblikovne značilnosti starega slovenskega kmečkega pohištva, a sva ga s posegom nadgradili in postavili v sodoben čas in prostor … ki se je odlično vključil v koncept oziroma nov ambient hotela Pr'Govedarjo," pove Špela Leskovic.

Lasersko izrezano srce v naslonjalih lesenih stolov, motivika nageljnov v panslovansko belo-modro-rdeči barvni kombinaciji, ki ji parira vsenavzočnost masivnega lesa, izražajo kmečkost skozi sodobno reinterpretacijo oblik. "Vsaka soba ima svojo zgodovino in svojo zgodbo. O tem smo se pogovarjali z lastnico hotela, gledali fotografije, nabirali material iz lokalnega okolja. V dogovoru z arhitekti smo se odločili za izbor materialov, barv in motivov, ki izhajajo iz slovenske kulturne tradicije," pojasni Almira Sadar, ki je oblikovala vse tekstilije v etnohotelu.

Hotel kot del družinske zgodbe
Zgodba domačije Pr'Govedarjo se sicer začne z majhno hiško v centru vasi Podkoren, "ki jo je naš pradedek kupil pred 1. svetovno vojno. S tem dejanjem se je začela pisati zgodba našega doma. Ljubezen do kulturne dediščine in tradicije se je začela že takrat, saj stare hiše niso podrli, ampak so jo enostavno vgradili v novo, veliko večjo in tako ohranili neponovljive zgodbe same domačije," pojasnjujejo lastniki hotela. Hotel je tako del domačije, saj zavzema približno polovico od skupno 500 kvadratnih metrov bivalne površine hiše pri Govedarjevih ziroma Pr'Govedarjo.

Zunanja vhodna vrata, ki so del stare hiše in so bila obnovljena, v sami notranjosti dopolnjuje stekleni vetrolov, ki diskretno posega v staro tkivo hiše. Tla v pritličju so obložena s pisanimi betonskimi ploščicami, ki spominjajo na tiste, ki so nekoč krasile stare kmečke veže. "Barvna shema izhaja iz raziskave tipičnih lokalnih etnoloških vzorcev v kmečki arhitekturi. To smo povzeli in prevedli v barvno shemo tlaka in tudi dodatkov (posteljnina, pregrinjala, blazine, zavese, preproge) v sobah," pojasni Špela.

Unikatno oblikovan tekstil
Vsaka soba ima unikatno oblikovane tekstilije Almire Sadar; kot so posteljna pregrinjala, okrasne blazine, prtički in pogrinjki ter preproge. Izdelane so s tradicionalno ročno tehniko, na kateri prevladuje motiv gorenjskega nageljna, ki se je po besedah arhitektke "zdel pravi motiv, ki ga lahko uporabimo tudi v sodobnem interjerju, in govori o identiteti, ki jo skuša ohraniti".

V pritličju je preddverje z recepcijo, zajtrkovalnico in sanitarijami za goste, drugi del pritličja ostaja v rabi družine, katere del zgodovine lahko postanejo obiskovalci sami. V prvem nadstropju je namreč pet od eno- do štiriposteljnih sob, poimenovanih po osebah, ki so živele na domačiji. Stanovanje tata Franca je poimenovano po gospodarju, ki je domačijo Pr'Govedarjo dolga leta "uspešno vzdrževal in reševal pred propadom". Pohištvo v Sobi mame Marije, ki je bila "izredno milega in prijaznega značaja", je del njene dote, ki jo je na domačijo prinesla kot mlada nevesta. Teta Silva je bila sošolka mame Marije in je prišla na domačijo kot pomoč stari mami. Enoposteljna Jakova soba je hommage hlapcu Jaku. Tu je še Soba tatka Janeza, poimenovana po zdajšnjem gospodarju Govedarjeve domačije, okoljevarstveniku, zaščitniku Zelencev (izvir Save Dolinke) in zagovorniku ekološkega čebelarjenja.

Foto: Sandro di Carlo Darsa