Klasičen poslovni prostor z belim Armstrong stropom, obrtniškimi keramičnimi ploščicami (60 krat 60 centimetrov), belimi stenami in okni v L-dolžini je doživel zanimivo preobrazbo. Šestdeset kvadratnih metrov velik in tri metre visok prostor v prvem nadstropju poslovnega objekta v Šentjurju združuje robustnost in surovost industrijskih elementov ter odrsko dramatičnost.

Koncept arhitektov je bil preprost: zakriti odvečno in odkriti bistvo. V Arhitekturnem biroju ARHIMETRICS iz Ljubljane so znotraj črne lupine kot osrednji element prostora postavili kubus. V izpraznjenem in izčiščenem prostoru so na piedestal postavili del, ki je namenjen oblikovanju pričesk in ki ga osvetljuje veliko naravne svetlobe ter pogled v naravo.

Krožni sistem
"V klasičnem frizerskem salonu je vedno neki scenosled; prideš v čakalnico, sledi umivanje las, striženje, blagajna in greš ven. Mi smo hoteli obdržati ta klasični način. S kubusom smo izpostavili striženje, na drugi strani kubusa pa je servisni program, kot je pranje glave, garderoba zaposlenih, čajna kuhinja in tudi manikira, ki po mojem mnenju v prvi vrsti ne sodi v frizerski salon. S tem ko smo kubus odmaknili od zidov, smo zadaj dobili stranske žepe, v katere smo postavili preostalo ponudbo salona," razlaga arhitekt Dare Vasiljevič.

Kubus je zasnovan kot predelek, poln predalov in vratc, kar omogoča skladiščenje zalog proizvodov in drugih frizerskih pripomočkov. S poglobitvijo kubusa na delu, ki je namenjen oblikovanju pričesk in kjer so vstavljena velika ogledala, se razpoteguje široka odlagalna površina. "Narediti smo hoteli korak stran od vsega, kar je do zdaj znano. Nič ni narobe, če je polička polna škarij in proizvodov." Arhitektom ni ušel detajl, da so težek kubus nekoliko dvignili in mu s tem dodali učinek lebdenja. Hkrati so spodnji del obložili z aluminijastim pasom in tako dodatno zaščitili kubus iz OSB-plošč pred uničenjem, z recimo čevlji strank.

Uporaba OSB-plošč je vedno bolj priljubljena
OSB-plošče (Oriented Strand Board) so gradbeni material, narejen iz večslojno lepljenih iverk. Poleg tega da so cenovno ugoden material - kar je bil pogoj naročnice -, so tudi izredno trpežne in odporne. "OSB-plošče so material, ki se je v gradbeništvu vedno skrival. Mi smo ga hoteli izpostaviti in pokazali, da ne potrebujemo furnirja. Če naredimo primerno lupino, lahko tudi OSB deluje zelo toplo. Slabost OSB-plošče je le ta, da začne čez čas rumeneti, zato smo jo pobrusili in zaščitili z matiranim lakom."

Surove OSB-plošče pri notranji opremi so vse prej kot neznanka. V zadnjih nekaj letih postajajo vedno bolj priljubljen material, tako za izdelavo pohištva, tudi otroškega, kot za opremo trgovinskih lokalov, predvsem tistih s športno ponudbo. Ravno zato je izbira tega materiala zanimiv "tvist" ali preobrat pri opremi frizerskega salona, hkrati pa daje topel kontrast temni kulisi prostora.

Preproste in ugodne rešitve
Arhitekti so se omejenemu proračunu prilagodili s preprostimi in ugodnimi rešitvami: strop so prebarvali na črno, tla premazali s sivim tlakom epoksi, zadnji in stranski del prostora, ki ponuja pogled na naselje, pa zakrili s temnimi zavesami iz Ikee. Preprosto zasnovo lupine so dopolnili z izbranimi oblikovalskimi kosi, kot sta črni lučki Artemide, nameščeni ob ogledalu za oblikovanje pričesk. Namesto frizerskega stola so uporabili kar rjave usnjene pisarniške stole ('EA', Charles and Ray Eames, Vitra), ki jih je britanska revije Elle Decoration, uvrstila med tri najboljše pisarniške stole na svetu. "Zdaj se celo pojavlja težnja, da frizerji strižejo na čisto navadnih stolih, zato ni več potrebe po frizerskih stolih. Naročnica je dejala, da je imela frizerski stol in da vse njegove dodatne opreme sploh nikoli ni uporabljala. Ko smo ji dali testirati pisarniški stol, je dejala, da ji odlično ustreza," razlaga arhitekt.

Kot kaže, prenova prostora v 21. stoletju ni mogoča (ali pač?) brez že omenjenih Eamesovih stolov, ki so jih arhitekti izbrali tudi pri opremi sprejemnega dela lokala. Temu so tudi sicer namenili dodatni premislek. Namesto klasične izpostavitve frizerskih proizvodov in reklamnih plakatov so v kubusu predvideli posebno nišo, v kateri so razstavljeni izbrani izdelki. Črne Eamesove gugalnike RAR (Vitra) so zmehčali z belo puhasto ovčjo kožo. Toplino so prostoru dodali tudi z dodatnim elementom lesa, in sicer s tremi hlodi v različnih višinah, ki služijo kot odlagalna površina. Za bolj izčiščen videz so jim zbrusili in impregnirali zgornjo površino in ji dodali kanček beline.

Neizprosna roka arhitektov je vendarle nekoliko popustila pri želji naročnice, da na steno lokala izobesijo podobe izdelanih pričesk. Te so vzeli kar iz katalogov blagovnih znamk barv za lase in jih "vstavili v okvirje, da delujejo kot nekakšne grafike," razloži Dare Vasiljevič. Sprejemni kotiček so popestrili še s talno svetilko Emanuela Magina Multilamp, ki spominja na odrske reflektorje – podoben element sta svetlobni črki Vegaz 'A' in 'N' oblikovalca Selab ob blagajni. V ozadju kubisa so dodali pridih odrske dramatičnosti z dolgimi valovitimi črnimi zavesami. "Z njimi smo ustvarili občutek, kot da greš v gledališče po novo pričesko. To se nam je zdel primeren koncept, ki smo ga lahko tu uporabili."

Fotografije: Miran Kambič

*Izbor prostorov v rubriki Prostor in pol je uredniški in ne gre za plačane oglase. Namen objave tovrstnih člankov je zavedanje, da imajo prostori, v katerih bivamo, premišljeno vsebino, ki lahko sloni na inovativni ideji, strasti do oblikovanja in arhitekture ali spoštovanju kulturne dediščine.