Poznata se sicer že nekaj let, za njuno skupno plesno pot pa je bila kriva predvsem Gašperjeva simpatičnost. "Veliko dekletom je bil všeč in simpatičen, želela sem ga spoznati. Postopoma smo prišli do ideje, da bi lahko združila svoje moči v parih, ker nihče izmed naju ni imel primernega plesnega partnerja v svojem kraju," je razložila Nika.

Na prihajajočem evropskem prvenstvu zveze IDO, ki bo med 12. in 15. julijem v Kopru, bosta plesalca branila naslov mladinskih evropskih prvakov v parih in pa posamična naslova evropskih prvakov v hiphopu.

Točko, s katero se bosta predstavila kot par, sta sestavila sama. "Pred leti sva spoznala, da je mešanje različnih stilov v eni točki zanimivo in nekaj povsem drugačnega, zato jih tudi uporabiva v koreografiji. Izkušnje in znanja pridobivava od naših plesnih učiteljev, pomagajo nama tudi tekme in izobraževanja v tujini, kjer spoznaš vedno kaj novega," je razložila Nika.

Več o mladih plesalcih lahko izveste v spodnjem intervjuju, priložen pa je tudi videoposnetek njunega nastopa s svetovnega prvenstva iz leta 2011.

Kako dolgo se že ukvarjata s plesom?
Nika: Ples je del mojega življenja. Začela sem poskakovati pri treh letih, ko me je mama vpisala v plesno šolo. Bolj resno sem se s plesom začela ukvarjati pri osmih letih, ko sem lahko začela tekmovati v kategoriji hiphop.
Gašper: Jaz se s plesom ukvarjam sedem let. Toda letos sem šele spoznal, kaj mi ples pomeni in zato bolj resno delam na tem. Poleg hiphopa počasi razvijam tudi house in popping.

Kdaj sta ugotovila, da bi se rada s plesom ukvarjala tudi profesionalno?
G: Šele letos.
N: Že od malih nog sem si to želela. Ples je del mojega življenja, zato je moja želja, da se s tem ukvarjam tudi profesionalno. Zanima me vse, kar je povezano s plesom, še posebej hiphop. Zelo bi si želela postati znana plesalka in koreografinja, želela bi poučevati hiphop in potovati po svetu. Nabirati izkušnje in jih deliti z drugimi.

Kako vama uspe uskladiti šolske in športne obveznosti?
N: Ja, težko je. Letos končujem prvi letnik splošne Gimnazije v Piranu, imam status perspektivnega športnika, ampak se trudim, da ga ne izkoriščam. Vnaprej si pripravim učni načrt, kako in kdaj se moram učiti, in ga skušam čim bolj uresničiti. Poleg učenja imam v popoldanskem času treninge, tako da skušam čim bolj kakovostno izkoristiti čas, ki ga imam na razpolago, čeprav se je že zgodilo, da sem pri učenju zaspala od utrujenosti.
G: Ja, kot pravi Nika je težko, toda jaz sem še v osnovni šoli, tako da ima Nika precej težjo nalogo.

Kje sta se spoznala in kako je nastalo vajino sodelovanje kot plesni par?
N: Gašperja sem spoznala že pred leti na plesnem festivalu v Kopru. Veliko dekletom je bil všeč in simpatičen, želela sem ga spoznati. Postopoma smo prišli do ideje, da bi lahko združila svoje moči v parih, ker nihče izmed naju ni imel primernega plesnega partnerja v svojem kraju. Od takrat je minilo že nekaj let in še danes pleševa skupaj in sva dobra prijatelja. Včasih se tudi skregava, ampak to hitro rešiva, saj je ples vedno na prvem mestu.

Morda si večina ljudi hiphop predstavlja kot skupinski ples. Kako se nastop v skupini razlikuje v primerjavi s samostojnim nastopom?
G: V skupini ne uživam toliko kot sam, saj takrat, ko sem sam, veliko improviziram, delam kot čutim v tistem trenutku in s tem zadovoljim sam sebe.
N: Plesati v skupini je dosti lažje, občutim manjšo obremenitev. Ko plešeš kot solist, so vsi pogledi usmerjeni vate, v tvoj nastop. V skupini je to lažje, ker predstavljaš le del neke skupine in se manj obremenjuješ s svojim nastopom. V vsakem primeru dam vse od sebe, uspehi pri plesanju kot solistka pa so tisti, ki mi prinesejo največ zadovoljstva, saj potrdijo moj trud in vse, kar vložim vase.

Lani sta postala evropska hiphop prvaka v paru in kot posameznika. So se vama s tem uresničile sanje?
N: Seveda, živimo za take sanje. Moja želja je bila od nekdaj osvojiti ta naziv. Tudi naslov svetovne prvakinje mi bo ostal večno v spomin kot nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo.
G: Samo delček sanj, saj so prave še veliko večje.

Približuje se tekmovanje, na katerem bosta branila svoje naslove. Kako se pripravljata nanj?
N: Treningi še pridejo na vrsto. Največja težava je oddaljenost. Gašper je iz Radovljice, jaz pa iz Kopra. Nimava dosti prostega časa in težko uskladimo termine treningov. Pred tekmo imava le nekaj treningov, zato se potrudimo, da na vsakem izmed njih damo vse od sebe.

Kakšno skupno točko sta pripravila za tekmovanje, ali sta jo ustvarila sama?
N: Tokrat sva točko sestavila sama. Običajno za oblikovanje plesne točke potrebujeva približno uro in pol. Pred leti sva spoznala, da je mešanje različnih stilov v eni točki zanimivo in nekaj povsem drugačnega, zato jih tudi uporabiva v koreografiji. Izkušnje in znanja pridobivava od naših plesnih učiteljev, pomagajo nama tudi tekme in izobraževanja v tujini, kjer spoznaš vedno kaj novega.

Ali za nastop vedno pripravita točko z zgodbo?
N: Ne, nimava vedno točk z zgodbo. Pri hiphopu ne potrebuješ zgodbe, moraš samo odplesati koreografijo. Včasih tudi improvizirava po skladbi v tistem trenutku.