Sveti Patrik je svetnik in zavetnik Ircev, ki je v sedmem stoletju na Irskem razširil krščanstvo. 17. marec tako velja za praznik vseh Ircev in vsega irskega, zaznamuje pa ga zelena barva, ki je barva triperesne deteljice, s katero je sveti Patrik razlagal troedinost Boga.

Irsko so v 19. stoletju prizadele številne nesreče in velika krompirjeva lakota, ki je številne Irce prisilila v izseljevanje, predvsem v ZDA. S seboj so odnesli tudi tradicijo praznovanja dneva svetega Patrika, ki je hitro postal eden najbolj svetovno praznovanih dni angleško govorečega sveta.

Ameriško-irsko praznovanje

Američani oziroma potomci irskih priseljencev v ZDA so praznik popeljali še nekoliko dlje od svojih rojakov v zeleni domovini. Prvo parado za Patrikov dan so tako organizirali v New Yorku leta 1762. Najboj ekstravagantno praznovanje pa si verjetno privoščijo prebivalci Chicaga, kjer s posebnimi barvami z zeleno pobarvajo celo reko.

Čeprav Irska ni med največjimi državami na svetu, pa so Američani irskega rodu precejšen del ameriške populacije. Po zadnjih raziskavah naj bi jih bilo okoli 30 milijonov, s čimer jih je manj le od 40 milijonov potomcev nemških priseljencev. To pomeni dobrih devet odstotkov vseh Američanov, po številkah pa presegajo celo svoje sosede Angleže.

Omejitve in prepovedi

Dan zaznamujejo številne parade, maše in prireditve, prav tako zakoreninjene pa so številne zabave in popivanja. Letos so morali organizatorji večino dogodkov zaradi preprečevanja širjenja covida-19 odpovedati.

Tako ni bilo dveh največjih in najbolj obiskanih parad v New Yorku, kjer živi največja irska skupnost v ZDA, in v irski prestolnici Dublinu. Nadomestili so ju številni spletni dogodki in praznovanja, na katerih bodo poskušali udeleženci vsaj približno poustvariti pristen občutek zelenega rajanja.

Zelenemu praznovanju pa se ni treba omejevati različnim stavbam in znamenitostim, ki so se odele v zeleno. Z zelenimi lučmi so se Ircem in spominu na njihovo zgodovino poklonili Eiflov stolp, Kolosej, Kip svobode in Ljubljanski grad.