Tudi na zadnjih dveh tekmah proti Grčiji in Makedoniji je v dvorani vladala zelena barva, ob navijanju, ki ste ga slišali tudi prek malih zaslonov, pa je v živo navzoče od navijaškega navdušenja oblivala kurja polt. Navijači so od prve do zadnje minute tekme goreče vzklikali: Mi, Slovenci; Dejmo, Slovenci; Kdor ne skače, ni Slovenc; košarkarje so spodbujali k boljši obrambi, zapeli pa so tudi V dolini tihi, Zdravljico, še posebej veselo pa je bilo, ko so organizatorji zavrteli Golico.

A navijanje se je začelo že na poti do Zagreba. O tem smo se prepričali, ko smo se napotili v Zagreb s kombijem, po poti smo srečevali slovenske navijače, ki so na počivališčih že uglaševali glasove. Ob prihodu na mejo pa so kombije in avtobuse pričakali hrvaški policisti, ki so nas pospremili do dvorane. Po poti smo se drug drugemu nasmihali, prepoznali pa smo se po navijaški opremi - po majicah zelene barve, zastavah in drugih navijaških rekvizitih.

Tudi okoli dvorane se je slovenska veselica nadaljevala, v teh dneh je Arena resnično dihala s Slovenijo, niti številčnejšim hrvaškim navijačem ni na svojih tleh uspelo ustvariti takega navijaškega vzdušja, kot je to uspelo slovenskim navijačem. Slovenski navijači - na petih tekmah se jih je zbralo od 16.000 do 18.000 - so se izkazali s športnim navijanjem, hrvaški policisti tako niso poročali niti o enem primeru huliganstva oziroma poškodovanja tuje lastnine ali oseb.

Prijateljstvo med navijači
V prvi vrsti gre za prijateljsko druženje slovenskih navijačev, kot je povedala ena izmed gorečih navijačic Slovenije, Andreja iz Postojne. Andreja, ki reprezentanco spodbuja na vseh večjih tekmovanjih vse od leta 2005, se je po prihodu v Zagreb hitro izgubila v množici, saj, kot je povedala pozneje, ve, da jih bo našla - svoje navijaške prijatelje, pa četudi od večine nima niti kontakta. "Enostavno se najdemo. Tokrat je navijačev veliko več zaradi bližine, a po navadi je to manjša skupina navijačev, ki se vsako leto srečujemo na tekmovanjih. Vedno se najdemo in skupaj navijamo za Slovenijo, postali smo prijatelji."

Eden izmed slovenskih navijačev je izkoristil ves dopust za spremljanje košarkarske reprezentance, veliko se jih je zaradi bližine peljalo iz Slovenije v Zagreb, med vsemi slovenskimi navijači pa se najde tudi takšen, ki je v Zagreb pripotoval iz skoraj 1.450 km oddaljenega Limogesa.

Francoz, ki čuti Slovenijo
Da, prav ste prebrali. To je Didier, ki ga vidim v družbi Andreje. Ko smo ugotovili, da se vsi skupaj poznamo, je sledilo eno veliko čudenje, sledila je hitra razlaga, kdaj je kdo koga spoznal. Didierja sem spoznala lani v Madridu na svetovnem prvenstvu v košarki, že takrat mi je govoril, kako zelo mu je Slovenija všeč. Vanjo se je zaljubil leta 2013 na evropskem prvenstvu v košarki, nisem pa vedela, da je navdušenje nad Slovenijo tolikšno, da se je odločil, da se "zapelje" do Zagreba, da bi v živo stiskal pesti za Slovenijo. Oblečen v majico z napisom I feel Slovenia je videti kot vsak slovenski navijač, le ko se spoznava z ljudmi, uporabi običajen francoski pozdrav - poljube.

"S prijateljem sva se odločila, da bova prvi del tekmovanja spremljala kje drugje, ne v Franciji, pogledala sva, kje bo igrala Slovenija, zanimiva skupina je bila, tako da sva se odločila za Zagreb. Pred prihodom v Zagreb sva pet dni potovala po Sloveniji, lani pa sem z družino obiskal Slovenijo." Vprašam ga, od kje takšno navdušenje nad Slovenijo, pa skuša najti prave besede, a na koncu uspe reči le: "Enostavno jo čutim." In res, ko govori o Sloveniji, govori z velikim navdušenjem, všeč mu je pokrajina, všeč so mu ljudje ... Vse, kar je slovensko. Tudi v Franciji bo stiskal pesti za Slovenijo, poleg tega pa še za Francijo in Srbijo. Prav na evropskem prvenstvu v Beogradu leta 2005 je spoznal Andrejo, vse od takrat pa se srečujeta na večjih košarkarskih tekmovanjih, ko se z veseljem družita in spijeta na ponovno videnje. Ali kot je povedal Didier: "Sem ti rekel v Madridu, da se bova videla naslednje leto na EP-ju. Vidimo se tudi v Lillu ..."

V Lillu manj navijačev
Didier bo, kot rečeno, pomagal slovenskim navijačem že jutri, ko se bo slovenska izbrana vrsta pomerila z Latvijo. V Lillu pa ne gre pričakovati toliko navijačev kot v Zagrebu, saj je od Ljubljane oddaljen 1.245 km. Po trenutnih podatkih turistične agencije Kompas, ki skrbi za slovenske navijače, je zanimanja namreč bolj malo. Z aranžmaji, ki se gibljejo od 345 evrov (avtobus) do 550 (letalo za osmino finala) oziroma 650 (letalo za osmino finala in četrtfinale), naj bi na sever Francije po četrtkovih podatkih prišlo od 200 do 300 Slovencev. A zagotovo bo to število večje, saj se bo morebiti našel tudi kakšen slovenski Didier, ki bo na svojo roko šel stiskat pesti za našo reprezentanco.

"To v Zagrebu je bilo nekaj enkratnega. Res, vsaka jim čast, globok poklon. Vemo, da zdaj potujemo precej daleč, zato bomo veseli vsakega, ki bo prišel v Francijo. Če ne drugače, pa navijajte za nas prek televizijskih zaslonov," je povedal po končani zagrebški izkušnji selektor Jure Zdovc.

Spodaj si lahko pogledate utrinke s tekem proti Grčiji in Makedoniji, kako so navijači pričakali košarkarje po tekmi proti Makedoniji, pa si lahko pogledate v spodnjem videu.