Razstava bo v Slovenskem etnografskem muzeju na voljo za ogled do 17. januarja, obiskovalce pa popelje skozi bogato zgodovino prve in doslej tudi edine slovenske tovarne raznovrstnih bonbonov.

Začeli v Ljubljani, danes proizvodnja v Krškem
Začetki blagovne znamke segajo v leto 1876, ko sta Franc in Josipina Šumi odprla obrtno slaščičarsko obrt na Kongresnem trgu v Ljubljani. Takrat sta ročno izdelovala najrazličnejše bonbone, čokolado, peciva, marmelade ter malinovec in druge slaščice. Kot so pojasnili govorniki na današnjem slovesnem odprtju razstave, so ročno delo stroji nadomestili šele leta 1964.

"V svoji 140-letni tradiciji je Šumi deloval na šestih različnih lokacijah," je poudaril generalni direktor družbe Žito Janez Bojc. "Gumi bonbone hit je izdeloval že od leta 1888 naprej - torej še pred ustanovitvijo današnjih konkurenčnih podjetij." Podjetje Haribo je bilo, denimo, ustanovljeno leta 1920, najbolj znani gumijasti medvedki so bili ustvarjeni nekaj let pozneje, izdelovati pa so jih začeli šele po drugi svetovni vojni.

"Ves čas veljali za napredno podjetje"
Leta 1923 je podjetje s 30 zaposlenimi izdelalo približno 400 ton kanditov in slaščic letno, danes pa je ta številka narasla na nekaj več kot 5.000 ton letno. Ob tem je Bojc napovedal tudi nova vlaganja v Šumijeve bonbone, da bodo še naprej "najboljši za razvajanje in užitek."

Razstavo sta pripravila Adela Pukl in Miha Špiček iz Slovenskega etnografskega muzeja, nastala pa je na pobudo samega podjetja. Predstavila sta več izvirnih predmetov, različne embalaže, dokumentarno gradivo ter televizijske in časopisne oglase. Kot najbolj prepoznavna oglasa avtorja razstave izpostavljata oglas za Visoki C, ki ga je leta 1968 ustvaril znani slovenski umetnik Miki Muster, in oglas za Fru Fru režiserja Jake Judniča iz leta 1982.

Lestenec iz več kot 4000 bonbonov
Kot zanimivost so izpostavili, da če bi en sam človek želel pojesti vse v Šumiju narejene bonbone, bi jih moral pojesti 100 na dan in živeti več kot 19.000 let. "Če bi 700 milijonov bonbonov, kolikor jih letno izdelajo, zložili enega za drugim, pa bi nastala kača, dolga kar 21 tisoč kilometrov."

Eden izmed osrednjih delov razstave je ravno izvirna inštalacija v obliki lestenca. Zanjo je bilo potrebnih 4.500 bonbonov Šumi, tehta pa 27 kilogramov. Za njeno izdelavo je bilo potrebnih 11 ljudi, ki so jo šivali okroglih 45 ur.

Pri zbiranju gradiva za razstavo so sodelovali tudi pravnuki Josipine in Franca Šumija — Rado, Angelika in Peter Hribar, ki so bili tudi na slovesnem odprtju. "Vsi trije prisotni pravnuki Josipine Šumi smo zelo ponosni, da po 140 letih lahko slišimo takšne besede, kot smo jih slišali danes. Ponosni smo, da Šumi ni umrl, kot je umrlo mnogo slovenskih znamenitih blagovnih znamk," je zbrane nagovoril Peter Hribar.

Več utrinkov si lahko ogledate v spodnji galeriji.