obiskovalce Trga Leona Štuklja v gastronomskih užitkih na 12. svetovnem festivalu praženega krompirja.

"Letošnji svetovni festival bo po udeležbi rekorden. Pričakujemo okoli 60 pražilcev, od tega devet iz tujine. Moram reči, da smo ekstremno veseli, da se nam bodo letos pridružili tudi naši somišljeniki iz domovine krompirja Peruja. To je res dogodek," je za MMC dejala Evgenija Lazarini, predsednica Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.

Dogodka se bodo po besedah Lazarinijeve udeležili tradicionalni sosedje: Avstrijci, Bavarci, Dunajčani, celo Švedi ... "Zelo smo veseli, da so tu pražilci iz Črne gore. Manjkali pa ne bodo niti prireditelji naslednjega festivala - Madžari," je še dodala Lazarinijeva.

Organizatorji dogodka imajo nenapisano pravilo, da vsak pražilec praži svoj krompir. "Vsaj 30 kilogramov krompirja. To je ena ponev. In če to izračunamo skupaj, pride okoli dve toni krompirja," je pojasnila Lazarinijeva.

Predsednica Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi sicer težko izpostavlja najboljše ali nenavadne recepte za pražen krompir. "To je takšen zelo standardni recept. Težko vam rečem, kateri je najbolj nenavaden, lahko pa vam povem, kaj je bilo meni zelo všeč - pražen krompir s kislim zeljem. To je nekaj, pri čemer ljudje zastrižejo z ušesi, ampak resnično je dober," ga je pohvalila Lazarinijeva.

Pražen krompir za vsak dan v letu
Ko smo jo povprašali po receptu, pa je ostala skrivnostna: "Posameznih receptov ne poznam, ker jih pražilci ne povedo. Ampak absolutno sta osnova vsakega praženega krompirja čebula, ki jo prepražiš, in krompir. Vse drugo pa je stvar domišljije, kaj ljudje dodajajo," je poudarila Lazarinijeva in ob tem dodala, da v društvu zbirajo recepte, in ko jih bodo imeli 365, bodo izdali knjigo Pražen krompir za vsak dan v letu.

Lazarinijeva priznava, da standardne sorte za izdelavo najboljšega praženega krompirja ni: " Vsako leto se pojavi druga sorta. Ni standardne sorte."

Ni kulture, kot je krompir
Tudi pridelek krompirja pa se letos ni izognil vplivu suše. "Krompir je kultura, ki je Slovence rešila pred lakoto. In ne samo Slovencev. Ljudje se začudijo, ko jim rečem, da je največji proizvajalec krompirja na svetu Kitajska. Ogromno ga proizvajajo tudi v Indiji, predvsem zato, ker je krompir kultura, ki daje ogromen pridelek na hektar - štirikrat več kot druge poljščine na enoto vloženega dela. Krompir je kultura, ki raste v izredno širokem spektru podnebja in tal. Jaz si ne predstavljam življenja brez krompirja," je še poudarila Lazarinijeva.