Feria, kot se imenuje tradicionalno ulično praznovanje s plesom in živahno glasbo, v Španiji traja tudi teden dni, vsaka vas pa ima svojo. "Malo tega vzdušja iz Andaluzije smo želeli prenesti k nam," o začetkih ljubljanske ferie pravi predsednica društva za širjenje kulture flamenka Luna Gitana Maja Razpotnik. "Pri prvi ferii nam je pomagala naša španska učiteljica Inma Lobato in tako smo začele. Letos pa smo ponosni, da poteka že 11. Odziv Slovencev je zelo dober, vsi se sprostijo, vedno povabimo tudi mimoidoče, da se nam pridružijo na odru in iz prve roke okusijo utrip strastne Andaluzije." Članicam društva so se pridružile tudi plesalke iz drugih društev, med njimi tudi iz Kopra.

Pogled na pisano množico plesalk vseh generacij je privabil poglede številnih mimoidočih, ki so lahko tudi sami stopili na oder ali pa so se v senci hladili s španskim vinom ali se razvajali s paello.

Kot je pojasnila učiteljica flamenka Iris Belko, je seviljana, kot se imenuje tradicionalni ples na ferii, pravzaprav ljudska pesem. "To so ljudske pesmi, ne gre za flamenko kot umetnost, temveč je to etnični ples, ki se prenaša z izročilom. Zato se tudi pleše drugače, večinoma se pleše v paru, običajno sta to dve dekleti, v našem društvu pa smo se dekleta naučila tudi več formacij, da lahko plešemo v krogu, kadar smo v neparnem številu, če smo pa štiri, pa plešemo v kvadratu."

Več je volančkov, bolje je
Oblačila so v vseh barvah, ne prevladujeta črna in rdeča, kar je mogoče stereotipna predstava za plesalce flamenka, še pravi njegova učiteljica. "Pri ferii si lahko privoščimo vse barve, tradicionalno so obleke pikaste, ni pa nujno. Lahko so tudi rožaste ali kakšni drugi vzorci, predvsem je pa prisotna res pisana palet barv."

Mimoidočemu opazovalcu se na prvi pogled mogoče zdi, da se plesalke zgolj vrtijo in delajo naključne gibe, v bistvu pa je prav nasprotno. Vsaka seviljana je sestavljena iz določenih gibov, gre za koreografijo, ki sovpada tudi z glasbo, ki je za seviljane točno določena. Vsaka od štirih seviljan, ki se plešejo na točno določen ritem, je razdeljena na tri vrstice. Po četrti seviljani plesalke znova začnejo od začetka, prvo vrstico, vmes se lahko plesalke tudi zamenjajo in tako do konca posamezne pesmi.