Začelo se je z odprtjem v Rožni dolini in nadaljevalo z rokerskim večerom na Rožniku. Dogajanje v Mestnem logu so bili sicer zaradi vremena primorani prestaviti. A ravno tam jim je kljub narodno-zabavnim ritmom uspelo doseči rekorden obisk.

Konec študentskega rajanja pa je bil včeraj na Kardeljevi ploščadi, kjer so mesec dogodkov glasbeno sklenili The Fakerrs, Prelude, Varni Paljak, Drugo Dugme in seveda Hladno pivo. Na prvi pogled precej specifična izbira skupin, sploh če jih primerjamo z lanskimi S.A.R.S., ki se jim v zadnjem času z najrazličnejšimi uspešnicami uspelo približati vsem generacijam.

"Za Hladno pivo smo se letos odločili izključno zato, ker smo želeli na različnih odrih pokriti različne tematike. Bila je narodno-zabavna glasba, rock, z Dan D pa smo nekako pokrili tudi tisti rock, ki ga vsi poslušajo. Hladno pivo pa je mogoče bolj za tiste, ki imajo spet malo drugačen okus. Želeli smo, da bi vsak našel nekaj zase," je za MMC pojasnila članica organizacijskega odbora Majskih iger Nina Pižorn.

Vremenska napoved zopet ni bila obetavna, a to študentov ni ustavilo. Prizorišče so praktično napolnili že pred deseto uro zvečer ter uživali v uspešnicah in seveda pijači.

"Kljub slabi vremenski napovedi smo zelo zadovoljni, ker so bili vsi trije dogodki do zdaj praktično polni, to pa pričakujemo tudi nocoj. V bistvu glede tega letos nimamo nikakršnih pripomb," dodaja Nina.

Pevec skupine Hladno pivo pravi, da so albumi koristni zgolj še kot podstavki za kavo ali čaj. Več o tem in o izumiranju rocka pa si lahko preberete v MMC-jevem pogovoru z Miletom Kekinom.

Na prizorišču ste že skoraj 30 let. Kakšen je vaš recept za dolgo in uspešno kariero?
MK: Reden obisk psihologa, ogromno tolerance in to, da se preveč ne videvamo, ko nismo na turneji (smeh). To je moj recept. Ne smemo pretiravati z druženjem, saj po 30 letih drug o drugem vemo že praktično vse, a še vedno se imamo radi in se imamo fajn. In to je tisto, kar je resnično pomembno.

Kakšen je vaš odziv na to, da so vas po izidu zadnjega albuma mnogi začeli obtoževati prehoda v popularne glasbene vode?
MK: Mi smo si v bistvu vedno želeli biti takšni, a v preteklosti enostavno nismo znali dovolj dobro igrati. Zdaj ko končno dobro igramo, smo lahko malo mainstream, malo punk, malo hardcore in malo rokenrol. Vedno smo poslušali skupine, ki so bile mainstream in zdaj smo očitno končno to postali tudi mi, saj nas pozna veliko ljudi. Vseeno pa je bilo vedno najpomembneje to, da igramo tisto, kar imamo radi.

Ali je sprememba zvoka v bistvu nujna za obstanek na sceni?
MK: Obvezno je to, da ti na odru ni dolgčas. Ker če ti na odru postane dolgčas, potem bo slej kot prej vsega konec. Mi smo zvok med drugim spreminjali tudi ravno iz tega razloga - da nam bo zanimivo nastopati, in ne zato, da bi s spremembo pridobili ali izgubili poslušalce.

Zakaj se nikoli niste odločili za besedila v angleščini?
MK: Ker razmišljam, čutim in ljubim v hrvaščini ter v njej podobnih jezikih. Hkrati pa se mi zdi, da obstaja ogromno tekstopiscev, ki v angleščini pišejo bolje kot jaz. Na drugi strani pa jih je veliko manj, ki bi bolje od mene pisali v hrvaščini. Konkurenca je enostavno manjša, hrvaščina pa je hkrati jezik, ki ga obožujem.

Kakšni so načrti za novi album?
MK: Nekaj novega bomo izdali precej kmalu, mogoče že na začetku naslednjega leta. Precej pesmi imamo že pripravljenih, čeprav smo nedavno izdali album Dani zatvorenih vrata. Še vedno izdajamo single s tega albuma - ravno pred kratkim smo predstavili pesem z naslovom Dibidus, ki ima tudi precej zanimiv videospot, s katerim smo res zadovoljni.

Kako se je pred vašimi očmi v zadnjih 30 letih spremenila glasbena scena?
MK: Ogromno stvari se je spremenilo. Ko smo mi začenjali, so vsi govorili, da nihče več ne posluša rocka, ker vsi poslušajo narodno-zabavno glasbo. Leta 2016 še vedno govorijo enako. Sicer pa smo bili priča ogromno spremembam. Najprej so, recimo, izginile plošče, zdaj izumirajo CD-ji. Ne vem, kaj nas čaka v prihodnosti, a upam, da bodo dobre pesmi vse to preživele in ostale za vedno.

Je mogoče služiti denar s prodajo albumov?
MK: Mi nikakor ne služimo s tem, temveč živimo od koncertov, avtorskih pravic in digitalne prodaje. Čeprav smo prodali precej albumov, je ta številka občutno manjša kot nekoč. Ljudje tega enostavno več ne kupujejo, ker nimajo z njimi kaj početi. Koristni so zgolj še kot podstavki za kavo ali čaj.

V nekem intervjuju ste dejali, da če v devetdesetih letih ne bi bilo Slovenije, Hladno pivo morebiti sploh ne bi več obstajalo. Zakaj se še vedno tako radi vračate v Slovenijo?
MK: Razen tega, da tukaj denar služimo v evrih, imamo Slovenijo radi ravno zaradi devetdesetih. Nam v tistih časih ni bilo ravno lahko. Živeli smo pod grozno oblastjo, spopadali smo se tudi z vojno, tako da nam je Slovenija na neki način predstavljala psihoterapijo in beg v normalen svet. Slovenci ste zelo odprti in radi imate vesele pesmi. Morda zaradi kakšnega čudnega alpskega vpliva (smeh). Zdi se nam, da ljudje na koncerte še vedno prihajajo zaradi zabave in dobrega žura, kar je nam seveda všeč.

Pred leti smo vas imeli priložnost gledati v hrvaški nadaljevanki Bitange i princeze. Kako to, da ste opustili igralsko kariero?
MK: Nisem je opustil, ampak s to serijo je bilo enostavno konec. Pozneje sem sicer imel manjše vloge v različnih filmih, občasno tudi z veseljem sinhroniziram risane filme, ampak to so le občasne vloge. Žal mi je, da se je serija po petih sezonah končala. Med drugim je umrl eden izmed glavnih igralcev in po tem je vse skupaj na neki način izgubilo smisel.

Kakšna je razlika med nastopanjem na odru in nastopanjem pred kamero?
MK: Bolje se zagotovo počutim na odru, saj sem tam tisto, kar sem - pevec skupine Hladno pivo. Pred kamerami pa velikokrat predstavljaš nekoga povsem drugega. Po drugi strani pa je zanimivo, da imaš pred kamerami to možnost, da postaneš nekdo drug. Tudi to ima svoj čar.

Torej se je dobro občasno preleviti v nekoga drugega?
MK: To občasno resnično dobro dene. Tudi v skladbah enkrat pojem v prvi osebi, drugič o nasilnežu, tretjič spet o nekom drugem. Tudi oder je na neki način povezan z igranjem. Zgodi se, da nakoncert, recimo, ni obiskan in moramo skakati po odru ter se pretvarjati, da se imamo super. Tudi to je igranje.

Kakšno je vaše mnenje o študentskih žurih, kot so Majske igre?
MK: Ravno to je najlepši del študentskega življenja. Da res živiš, imaš rad ljudi okoli sebe in da se nekajkrat tudi iskreno zaljubiš. V teh letih si ravno dovolj odrasel, da ti starši ničesar več ne morejo prepovedati. To je čas, ko si najbolj svoboden, če se ob vsem tem seveda tudi še vedno učiš in študiraš. Jaz imam študentske dni v najlepšem spominu. Zdi se mi, da bo tudi nocoj super - ljudje bodo skakali in peli, upam pa, da potem ne bodo vozili domov.