Statistično dokazano se ženska počuti najbolj zaželeno pri 32 letih. Velja to tudi za Bernardo Jeklin in Manco Košir? Foto: MMC RTV SLO
Statistično dokazano se ženska počuti najbolj zaželeno pri 32 letih. Velja to tudi za Bernardo Jeklin in Manco Košir? Foto: MMC RTV SLO
Dušana Findeisen, Melita Berzelak, Nena Kopčavar Guček, Zvezdana Mlakar, Jerca Legan, Franci Planinšek
Na okrogli mizi so sodelovali Dušana Findeisen, Melita Berzelak, Nena Kopčavar Guček, Zvezdana Mlakar, Jerca Legan in Franci Planinšek. Foto: MMC RTV SLO
Franci Planinšek in Tina Gorenjak
Le o čem sta govorila Tina Gorenjak in Franci Planinšek? Foto: MMC RTV SLO

reklamnih oglasih nastopale predstavnice ženskega spola v zrelejših letih, ampak ali je na to pripravljena tudi družba?

Bernarda Jeklin je stara 72 let, a starosti niti najmanj ne občuti.

"Vem, kaj pomeni starost. Jaz sploh nisem stara, ker se mi ne da biti stara. Ko se ti ne ljubi več biti mlad, se postaraš." Tudi sogovorci na okrogli mizi, ki jo je pripravilo kozmetično podjetje, so se z njeno izjavo strinjali. Vendar se vseeno niso mogli izogniti temi, da je mladost vrlina v sodobnem času, teh smernic pa ne morejo spremeniti niti mediji, ki jih številni krivijo za vzpostavitev nerealnih kriterijev lepote.

"13-letnice so 'trend'. Nehajmo se sprenevedati. Kot revija ne bomo preživeli dolgo, če bomo na naslovnico dali normalno žensko s celulitom in številko 42," je dejala Melita Berzelak, glavna in odgovorna urednica Jane in Modne Jane.

Najpogostejši posegi tako v Sloveniji kot drugod po svetu so operacije dojk, korekcije nosu, liposukcija in kirurgija obraza. Ženskih pacientk je v Sloveniji kar 90 odstotkov, o lepoti in estetski kirurgiji pa smo nekaj vprašanj zastavili Franciju Planinšku.

Ali ljudje v starejših letih res bolj potrebujejo estetsko kirurgijo ali je staranje dojemano kot nekaj manj lepega le v naši kulturi?
Zagotovo ne drži, da bi starejši ljudje bolj potrebovali estetsko kirurgijo. Estetsko kirurgijo rabi vsak, ki to čuti. Cilj vsakega estetskega posega namreč ni zgladitev gub, poprava visečih dojk, cilj je srečen in zadovoljen pacient, pa če je ta star ali mlad.
Kaj je najpogostejši dejavnik, da se ljudje sploh odločajo za estetsko kirurgijo?Je to vpliv medijev, pomanjkanje samozavesti, vpliv prijateljev?
Razlogov, zakaj začne nekdo razmišljati o estetski kirurgiji, je vedno več. Ko si nekdo pri 40 ali pri 50 letih zaželi spremembo nosu, pomeni to za plastičnega kirurga rdečo luč. Ta pacient je do zdaj živel s svojim nosom, to pomeni, da se mu je v življenju nekaj zgodilo, kar estetska kirurgija ne more razrešiti. Ta pacient rabi neko drugo pomoč, rabi pogovor, iz katerega bom razbral, kaj je pravi razlog za njegovo odločitev. Pravi razlog mora biti vedno neomajna želja po tisti spremembi.
Nekateri, ki so izkusili estetsko kirurgijo, velikokrat ugotovijo, da je čez deset let stanje takšno, kakršno je bilo pred posegom. Je zato mogoče estetska kirurgija brez pravega, trajnega učinka?
Zmotno je mišljenje, da obraz pacienta 'zabetoniramo' v nekem trenutku, da bo učinek posega nespremenjeno deloval vse življenje. To je nemogoče. Tega ni mogoče doseči niti pri betonskem kipu, saj se tudi ta s časom spreminja. Kar koli naredim z obrazom ali telesom, to vedno naredim z 'materialom', ki mi je bil dan v tistem času. Četudi povrnem obliko na tisto, kakršna je bila v mladosti, je še vedno to zgrajeno iz 'materialov', ki so postarani.
Ali je pri vas prisotna profesionalna deformacija, da neznane ljudi ocenjujete in na njih takoj najdete napake, ki bi jih lahko popravili?
Ne, tega ne. Je pa res, da si obraz zapomnim po stvareh, ki jih drugi načelno ne opazijo. Opazim posamezne asimetrije in posebnosti, ki delajo tisti obraz tipičen. Drugi si zapomnijo neki obraz, a ne vedo, zakaj, jaz pa točno vem, kaj je bilo na njem, da mi je ostal v spominu.