Mojca nam je razkrila, da so jo h koreografiranju muzikala, ki je bil najprej predstavljen v Šentjakobskem gledališču, povabili pred približno štirimi leti.

Kje ste dobili idejo za postavitev muzikala Briljantina na oder?
V Šentjakobskem gledališču sem v zadnjih letih režirala in koreografirala dve uspešnici, "off-broadwayska" muzikala Nunsense in Nunsense II, zato sem kar pričakovala njihovo tretje vabilo. Prišlo je pred nekako 4 leti, ravno takrat pa se je njihovo članstvo zelo pomladilo. Iskala sem torej najstniško zgodbo, ki jim bo blizu, in glasbo, ki jo sprejemajo vse generacije. Briljantina je bila najbolj logična izbira, čeprav sem kolebala še med kakšnimi štirimi, petimi naslovi.

Ali vsi plesalci prihajajo iz vaše plesne šole ali ste jih nabrali tudi drugod?
Prva avdicija je bila izključno iz gledaliških vrst, le za vlogo plesalke (Cha-Cha) sem od vsega začetka predvidela svojo učenko Žano Močnik, ki se je pozneje zelo izkazala ne le na odru, ampak tudi kot moja asistentka. Vsi drugi so bili več ali manj začetniki. Pa saj so začetniki, kar se plesa tiče, tudi vsi slovenski profesionalni igralci. Naša akademija jim ne da tega znanja.
Šele za tretjo bogatejšo (tivolsko zasedbo) sem se odločila pritegniti nekaj "mojih", ki so se odlično znašli tudi kot igralci in pevci, kar zame seveda ni bilo kakšno presenečenje, saj nekateri nastopajo v muzikalih že od otroških let. Zdaj jih v Briljantini nastopa 7, od tega obe glavni vlogi Luka Štajer in Laura Zafred.

Koreografirali ste že ogromno muzikalov. Je Briljantina vaš najljubši ali ne bi mogli izpostaviti enega?
Koreografirala sem jih gotovo že več kot 40, broadwayskih bo najbrž že več kot 15, režirala okoli 20. Najbolj me je obsedel lani moj avtorski: Otroci s postaje Zoo.

Zadnje čase ne slišimo več toliko o uspehih plesalcev Mojce Horvat na svetovnih plesnih tekmovanjih. Ste se podali v bolj profesionalne vode in ne tekmujete več ali je generacija zmagovalcev že odrasla?
V moji šoli je odraslo vsaj 15 generacij evropskih in svetovnih prvakov, a se v vseh teh letih njihov status v slovenskem plesnem športu ni kaj prida spremenil. Žal mi je tudi, da nekaterih mojih najboljših koreografij s svetovnih prvenstev naše občinstvo ni nikoli videlo. Plesna zveza tudi ni znala vnovčiti tega ugleda na mednarodni ravni in uvrstiti plesnih skupin med olimpijske športe.
Osebno pa mi je bilo na zadnjih tekmovanjih tudi že pošteno dolgčas. A proti tekmovanjem so se izrekli predvsem moji plesalci, ki so si zaželeli več svobode, novih izzivov, bolj kulturno občinstvo.
Vaša plesna kariera je zavidljiva. Od kje črpate energijo, da še vedno vsak dan ustvarjate?
Kariera ni samo plesna, počnem še veliko drugih stvari, režiram, kostumiram, pišem scenarije, montiram glasbo ... a vse to mi omogoča, da ples vsakič znova pogledam z novega zornega kota - pa je spet ljubezen na prvi pogled.

Ali še vedno vsak dan plešete?
Seveda, v plesni šoli aktivno po osem ur dnevno, ko imam vaje v gledališču, pa še več.

C. R.