Po svečnici se s kurentovim skokom začne peti letni čas – pustni čas – oziroma kot pravijo na Štajerskem: fašenk. Že tradicionalno je tako opolnoči z nedelje, 2., na ponedeljek, 3. februarja, zapel prvi pok biča in zazveneli so kurentovi zvonci. Kurenti in koranti iz podravskih vasi so začeli preganjati zimo, klicati pomlad v deželo in prinašati rodovitnost.

Izročilo veleva, da se po svečnici kurenti oziroma koranti kot del skupine oračev najprej podajo na obhode po domačih vaseh in prav ti obhodi so od leta 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine ter kurentom pomenijo največ.

"Prinašamo srečo, veselje, dobro letino, zahvaljujemo se materi zimi, ki ji je uspelo zemljo spočiti, in v deželo vabimo pomlad," je za Radio Prvi dejal Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov, ki združuje 26 društev z okoli 1200 člani. Dodal je, da si veliko ljudi iz Slovenije pa tudi tujine želi kurentove obhode, ki so pustni običaj, videti od blizu.

"Veseli bomo, če si to pridejo pogledat v naše lokalno okolje, na Dravsko polje, Haloze, Slovenske gorice, kjer bodo ti obredi potekali kot nekoč – od hiše do hiše, od vasi do vasi, od kmetije do kmetije, kjer bomo zaželeli dobro letino in čim debelejšo repo," je še pozval.

Glavnina dogajanja ob 65. kurentovanju bo na Ptuju zadnji teden februarja, vrhunec pa bo mednarodna karnevalska povorka 2. marca.