"Svet živi za dan ljubezni," poje zasedba Pepel in kri, ki je Jugoslaviji s skladbo Dan ljubezni leta 1975 na Evroviziji prinesla prvo mesto. Pesem si požvižgavamo še danes, že sedmo leto zapored pa jo na 23. maj več tisoč ljudi po Sloveniji tudi angažirano poje. Mateja Lavrič je z možem pred sedmimi leti namreč zagnala vseslovensko akcijo dan ljubezni, prek katere naj bi se ljudje "uglasili vsaj za en dan".

Ideja je v glavah pobudnikov zorela več let. "Pogosto se pogovarjamo in ugotavljamo, da se ne razumemo, niti se nočemo razumeti. Takega nerazumevanja je preveč," za MMC pojasnjuje Lavričeva, ki pravi, da je pobuda za dan, posvečen ljubezni, nastala kot odgovor na načete človeške odnose in mnogotera nerazumevanja.

"Glasba je jezik, ki je na neki način univerzalen. Prek glasbe se lahko lažje razumemo, pogovarjamo," še priznava in dodaja, da je ključnega pomena tudi, da ima dan ljubezni svojo "himno". "Slovenci imamo res srečo, saj imamo pesem, ki ne govori le o zaljubljenosti, pač pa o ljubezni v širšem kontekstu," še dodaja. Člani zasedbe Pepel in kri so nad pobudo, ki v središče postavlja njihovo skladbo, menda navdušeni, že večkrat pa so se ji tudi priključili. "Ideja se jim zdi popolnoma odštekana," še pove Mateja Lavrič.

Vse več sodelujočih, med njimi tudi ljudje iz drugih držav

Akciji se vsako leto pridruži več ljudi. A kako sploh organizirati dogodek, ki želi zajeti vso Slovenijo in se za nameček širiti še v druge države? Ljudje se morajo v veliki meri angažirati sami, pove Lavričeva. "Zbrati morajo pogum, začutiti energijo in si reči, da se želijo priključiti," pove. To pomeni, da morajo Slovenci (in tujci) manjše dogodke v posameznih krajih organizirati sami. "Povabiti morajo ljudi, jim razložiti, za kaj gre," pravi glavna organizatorka, ki dodaja, da se tudi v manjših krajih vsako leto zbere precej ljudi.

Sicer pa se tisti, ki to želijo, na dogodek lahko tudi uradno prijavijo. Letos se je uradno priključilo okoli 3.000 ljudi s 30 različnih lokacij, organizatorji pa verjamejo, da je število sodelujočih dejansko še višje. "Veliko ljudi poje v svoji intimi. Nekateri ne govorijo okrog, da bodo sodelovali, tisti, ki pa želijo, pa nam pošljejo elektronsko pošto, v kateri sporočijo, kje se bodo zbrali in koliko ljudi se bo priključilo," še pravi.

Organizatorji upajo, da bi lahko 23. maj tudi v mednarodni skupnosti obveljal za dan ljubezni, zgledujejo pa se po slovenskih čebelarjih, ki so v mednarodni skupnosti dosegli, da 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel.

"Pogledali smo, kako so to naredili čebelarji, a mi imamo težavo, ker za sabo nimamo nobenega ministrstva, ki bi nas podprlo. Za ljubezen ni pristojne institucije," še pravi Lavričeva in priznava, da so zato idejo o mednarodnem dnevu začasno postavili "na čakanje".

Termin je prilagodljiv, a večina ljudi poje ob 18. uri

Na različnih slovenskih krajih se ljudje 23. maja navadno zberejo ob 18. uri, a je termin precej prilagodljiv. V Celju so letos dogodek tako izpeljali celo nekaj dni prej. "Ni obvezno, da se ljudje zberejo na točno ta datum, a se nam zdi, da je vseeno lažje, če dnevu pripišemo neki datum in uro, saj daje to sodelujočim tudi občutek povezanosti," še pravi Lavričeva.

"Seveda pa si želimo, da bi se dan ljubezni raztegnil na teden, mesec, leto," še sporočajo organizatorji. V zadnjih letih jim je dogodek sicer uspelo razširiti tudi prek nacionalnih meja. "Lani smo imeli 10 prijavljenih tujcev, trije so bili iz Dominikanske republike, pa iz Poljske, Hrvaške, priključijo se tudi Slovenci iz Berlina, Avstrije ..." našteva Mateja Lavrič in dodaja, da bi bila organizacija veliko lažja, če bi jih pri akciji podprla tudi država.